Quote:


Me veseli.  

Preden pa spremeniš svoj podpis, ... naj ti zapojem nazaj:

Volim da te diram, da te gledam, da te nerviram, da ti mozak ispiram. Volim da te mazim, pazim, razmazim, da te zarazim, ne volim da te molim, ali volim da te volim.

Mae wrote on 24.06.2004 at 20:10:01:




Je kulj tale zapisek, a ne  

No, kar se pa tiče samega zaupanja v sočloveka, je pa nekako tako, približno.
Vsak človek nosi v sebi seme zaupanja v sočloveka in ni ga, upam se trditi, človeka, ki nebi zaupal nikomur, je pa res, da se to zaupanje s slabimi dejanji manjša in se izgublja samo bistvo zaupanja v nekoga ali nekaj.
Je pa treba spet potegniti črto med zaupanjem in naivnostjo saj dosti jih misli in celo verjame, da lahko zaupa v nekoga v resnici so pa naivni in se tega sploh ne zavedajo.
Kje je sedaj meje med zaupanjem in naivnostjo, da zaupamo je težko reči in je težko potegniti neko mejo saj vsak človek to dojema drugače in vsak vidi to na drugačen način.
Mogoče se nam bo zdel en človek naiven za naše oči in mi bomo videli v naših očeh, d atemu kateremu ta tako naivno verjame, mi že nebi, njemu, ki pa tako za naše pojme naivno verjame je pa mogoče to čisto pravo zaupanje v nekoga.
Vendar je v smislu celotne družbe in nasplošno dogajanja v njen po moji oceni več naivnosti kot zaupanja.
Res pa je, da zna biti streznitev v takih primerih kar boleča, ko spoznaš, kako si naivno zaupal v nekoga ali nekaj in na koncu se pokaže, da si bil le, naiven.

Kje je torej ta meja zaupanja, da ne zdrknemo na stran naivnosti ?

Mae wrote on 25.06.2004 at 15:29:39:



Klik  

Dober si napisala