Quote:


Tako nezupanje v sočloveka, negativizem in pesimizem  lahko izhajajo samo iz posploševanja oz. iz obravnavanja človekških odnosov kot abstraktnih pojavov. Presežna čustva, ki jih človek lahko kanalizira v ljubezen ali sovraštvo, po moje ni pametno vezat na tako abstrakne odnose, na anonimnega posameznika, pa naj bo pripadnik takega ali drugačnega stanu, prepričanja, rase, idelogije ali človeštva kot takega. Jest mam en slab občutek, da nas skor vse  tle gor jemlješ zlo brezosebno kot predstavnike neke duhovne ločine samo zato, da pol laže negativno saknaliziraš svoja presežna čustva na nas. Če ti odkrito povem,  jest v bistvu ne vidm razlike medtem tvojim nagnjenjem in nagnjenjem tistih, ki v članih tega foruma vidijo le objekt  za kanaliziranje svojih pozitivnih čustvenih presežkov.   V temelju gre za isti pojav: nesposbnost videt v sočloveku konkretnega drugega v vsej svoji celosti in s tem posledično tud lastno nesposbnost  sprejemanj sebe v svoji celosti. Presežna čustva, ki se jih usmeri  ljubezensko čustvo in zaupanje v vse in vsakogar so lahko enako odraz patološke nesposobnosti čustvovanja do konkretnega  drugega kot čustva sovraštva in nezaupanja. Vsaka oblika presežnega čustvovanja, ki ne ustvarja in odpira   bližine do konkretnega drugega, je vir fanatizma in s tem izgube stika/občutka za konkretnega drugega in s tem seveda tud da  samega sebe. Tak odnos povzroča osebnostno čustveno nestanovitnost,  menjavnaje občutij evorične vzvišenosti/blaženosti in totalne  potlačenosti/depresije in je zato zelo rodovitna podlaga za lovljenje   posameznikov  v religoznene, duhovne, ideloške, poltične in druge mreže, ki tako stanje posameznika po marketinškem principu tako vzpostvljajo kot vzdržujejo, čeprav obljubljajo odrešitev.

Ne me razumet, kot da te hočem usmerit  v to, da peresežno čustvovanje usmeriš samo na bližnje/bližnjega. Tud iz tega lahko nastane ene vrste fanatičen privatizem, ki mu ni mar za nič, kar se neposredne  ne tiče oseb/osebe tega ožjega interesnega kroga.  Želim te  opozorit samo na to, da v vsakem človeku obstaja en čustven prezežek, pa če si to prizna al pa ne in da so mu drugi lepa priložnost za to, da se ta presežek usmeri  mednje tako, da bo tud druge stimuliral, da bodo svoje presežke šerali z njim. Edino tako lahko prispevaš k  vzpostavljanju  enega stimulativnega okolja, v katerem bo osebna  produkcija čustvenga presežka eno human blagor, ne pa  prekletstvo, ki bi ga blo treba iz ljudi izganjat al pa v seb zatirat.  

titud wrote on 23.06.2004 at 10:48:15:




Titud, malo si pobrkljal vse skupaj ali pa tudi ne, kakor pač kdo vzame kar prebere, temu se reče, vpliv besede na človeka in svoje razmišljanje o napisanih besedah.
Tukaj ni bilo govora o temu forumu in ljudmi iz foruma kot posameznikih ali kot o skupini, ki sodeluje na tem forumu, ampak sem pisal na bolj obsežni ravni, bolj kot ne o celotni človeški skupnosti.
Pa dobro, vsak si pač po svoje razlaga.
In kar se gre o natolcevanju, kaj je več, dobrega ali slabega o tem raje nebi, ker sam veš, da to nikamor ne vodi in da bova kaj hitro spoznala, da je več.....
Si pa zelo dobro opisal tole svoje razmišljanje o mojem napisanem, vendar z eno razliko, ti si vzel vse skupaj dobesedno, jaz sem pa to napisal na splošno o trenutnem videnju med človeškimi medsebojnimi odnosi, ki pa so, roko na srce, resnično, resnično zelo na spolzkih tleh.

Sem bila mar kje obsojena .

Quote:


That's fine.  

Dragi Kr_eden, na žalost in samo nasplošno imaš mogoče malo prav.   Vendar konkretno pa, sej ne moreš pričakovat od guruja ali kogarkoli, da se bo šel s teboj prakticiranja ljubezni na fizičnem nivoju. Pa čeprav si nekaj želiš, ne moreš pričakovat. To je podobno, kot da si jaz želim, da bi se Zdravko Čolić poročil z mano. Pa si to želim. Pa nekako vem that it is not happening. Pa navkljub temu o njem nisem spremenila dobrega mnenja.

Tvoje ali nekogaršnje poti ne more nihče prehodit, kot le ti/on sam. Svoja pot v svojem svetu. Ostalo se te neposredno ne tiče, razen tega, da sicer smo povezani in si v bistvu medseboj na tak ali drugačen način ne/pomagamo. Si pomagati je naš namen.

Predvsem se pa moramo naučiti hitrega učenja v razmerju z drugimi in pa ljubezni/spoštovanja do sebe.  V tem primeru sicer vse to kar si napisal lahko veš, vendar postaviš to isto pod vprašaj, ker veš pa tudi to, da je generalno vsak v osnovi v redu. Take generalne teze te ne smejo prizadeti.

Kot praviš, te najbolj prizadanejo bližnji. To je pa itak logično, sej nekdo, do kogar ti nič ni, nima oz. mu ne daješ te moči, da bi te sploh lahko ne/močno prizadel.

Dragi Kr_eden, vse je OK.  

Moonlight wrote on 23.06.2004 at 21:02:04:



Bodi hvaležen-a za vse dobro, ki ti ga daje življenje.  

Mae wrote on 23.06.2004 at 20:56:42:



Kakorkoli že ali imam sploh kaj prav ali ne, ni bistvo, ker ne gre se zdaj zato ali imam malo prav ali veliko ali pa imam malo narobe ali veliko, ni malo ali veliko, je samo prav ali narobe.
No, Rose, kje sem pa pisal, da pričakujem kako fizično ljubezen od guruja ? ker niti guruja nimam in če bi ga že imel, nebi pričakoval od njega nič, popolnoma nič, ker, ali si že pozabila oni stavek, vse je v nas  
Tudi da si nekaj želim, nisem nikjer omenjal, vem pa, d atudi če bi si nekaj želel, to je pa res, tega ne moreš pričakovati, ker nikoli ne veš ali ti bo dano ali ne, samo, želiš si lahko.
Res pa je, da mnenja ni potrebno spreminjat, če si mi nekaj želimo in vemo, da to je pa skorajda nedosegljivo za nas, nikoli se pa ne ve, to je pa tudi res.
Tudi tu imaš prav, da moje poti ne more nihče drugi prehoditi kot le jaz sam, to vem in okol tega ni menda ja ne nobenih zapletov ?
Res je, da je naš namen med enim tudi si pomagati, res pa je tudi to, kako si pomagati in na kakšen način, ni rečeno, da ti tisti, ki ti dela nekaj lepega in je v očeh drugih viden kot dober človek v resnici pomaga, mogoče ti s tem bolj škoduje ?
Kar se pa prizadetosti tiče, ti pa lahko napišem samo to : Mene ne more nič več prizadeti.
Veš, na vse je treba gledati, kakor da sanjamo. Vse je kratkotrajno, neukrotljivo in predvsem votlo.
Razviti pa moramo osnovno naravo našega uma, popolnoma čisto in žarečo. In predvsem, naš um naj bo jasen in naj se zaveda slehernega trenutka.
Vse kar počnemo, naj ima samo en namen ; Pomagati in ne škodovati drugim.
Res je, najbližji te tudi lahko najbolj prizadenejo, sej znancem in oddaljenim oseban ne damo toliko moči, da bi nas lahko zelo prizadeli, bližnji, tisti najbližnji te pa lahko prizadene.
Vendar, da ne bo pomote, pišem v splošnem smislu, da ne bo spet kdo pomislil, da pišem o ljudeh iz foruma ali kakeršnikoli povezavi s forumom

Rose, vse je OK

Quote:


Res... ???
To lahko potrdijo samo izkušnje s tvoje strani.
Živiš v pravem OKOLJU in  se čutiš v njem?

Pravi prijatelj podari košček svojega srca Svojemu prijatelju in ga ne skuša " v šibko točko ".

Rast v Ljubezni že od otroštva - nas tudi vodi v krog oseb, ki so nam podobne, tako ne bo takih misli, kot si jih sedaj napisal.

Svet je poln drugačnosti na zunaj...
Znotraj pa smo si vsi ENAKI.
Ena Duša - Eno Srce.  

Vse lepo

Quote:


Odvisno kaj ti VZAMEŠ ZA DOBRO.

Je pa lepo, da si se oprijel SLOGANA;
Vse kar pišeš Drugim  - Pišeš Sam Sebi.

Mali otrok vedno sprašuje Odrasle osebe ( ali svoje vrstnike ), ker  je radoveden in se želi Učiti . ...

...kar tako naprej...