arelena wrote on 30.05.2004 at 20:50:32:

zdravo EXO...prijatelj moj..
v eni stvari imaš prav... resnično gre le za ZAVEDANJE.
ko veš , ozavestiš , kdo si , odpade to , kar nisi .
tudi sama raje doživljam , kot opisujem , kaj bi se dalo doživeti ali prepisujem citate.
ampak , raje pa berem kaj lepega , kot sranje.
vsak pa , kot sam veš , izbira sam .
ali bom naredila kaj s seboj ali ne , ni odgovoren nihče drug , kot jaz sama ..in to , koliko bom v to vložila oz. koliko mi to pomeni .
in če si ne dovolim , da me pri tem , kar se namenim ovira bilo kdo ...mi je pač vseeno , kaj napiše.
kot stare pesmi..jaz furam svojo melodijo.
zelo veliko se piše kaj je treba doživeti , a zelo malo , kakšna so ta doživetja in na kakšen način jih dosežeš.
no , načinov je ogromno in iz lastnih izkušenj vem , da se tega opisati preprosto ne da...razen v prispodobah..
vendar tudi sama pogrešam take pripovedi.
veš, res , ko doživiš ti izkušnjo , res občutiš to LJUBEZEN...in, ko znava padeš v dvojnost , jo nikoli več ne pozabiš..in nikoli več nisi isti...
a , včasih je bolje , kot uporabljati vele stavke o tem , nekoga potolažiti , mu nuditi oporo in ga razumeti in ceniti , takega , kot je.
izkušnja je vedno intimna in nekaj se spremeni ...postaneš boljši ...res..daleč je to od popolnosti , toda ko zavedanje vsega raste , rasteš tudi ti v toleranci..in razumevanju in humorju in...
nikakor pa ne v osladnostih...in egocentrični veličini...
koliko in kako in kdo bo vplival name , sama in samo jaz odrejam .
in všeč mi je ker se ZAVEDAM, da je izbira le moja..to je ta svoboda...možnost zavestne izbire
a tudi odgovornost za to je le in edino le moja.
tako , da se ne morem pritoževati ne tebi , ne Bogu , ne gapetu ..sama sem si to načrtovala in prepoznati moram to izkušnjo ...ali pa ne ...
če mi kaj ni všeč , pogledam pač proč ali pa komentiram , vendar ne jemljem stvari več osebno .
in tako , kot jaz ima vsak svoj pogled, eni pameten , eni osladen, eni prenapet , eni malo nor...
všeč mi je to in iz tega...da tudi iz tega se lahko nekaj naučim , če sem pri volji za to seveda...ali pa se nasmejem...zakaj pa ne..
jaz ne spadam med noro pametne ...bliže mi je med pametno nore...
in všeč mi je smeh in humor...pa saj življenje ni taka grozljivka...to pa pogrešam tu ...vsi so takoooo zelooo resni , da kar boli...
veš , tudi jaz včasih napišem pesem o tej avseobsegajoči ljubezni ..a le , ko pride iz mene same in ne le zaradi lepih rim,
ker se mi zdi, da če ni resnice v tem , zadeva izgubi ves čar.
res se pa strinjam , da pokroviteljsko in prepotentno pisanje prej moti , kot koristi .
a , če se pustimo motiti , je tudi naša izbira...
ko me kaj moti , pogledam vase in vedno je ovira v meni ...v mojem odnosu ali dojemanju ali zavedanju vsega...in takrat , ko me nekaj hudo moti , začnem z delom na sebi .
ko je v meni mir , dragi EXO, ga čutijo tudi drugi ...
ko pa ni , pa na žalost večkrat tudi.drugi to občutijo..spet je vse stvar ZAVEDANJA in zavestne izbire..
in , če ne veš , kdo si in kaj je ta kdo ...kako veš zavestno prav izbrati ..
že tako preveč pozabljamo...res samo pozornost je to , kar potrebujemo - zavestno pozornost...tukaj in sedaj..
eni jo pač hočejo na drug način in kdo sem jaz , da bi jih prepričevala..
spoznanje, da lahko spremenim le sebe samo je RESNICA..in če bi se vsi mi tega bolj zavedali , bi marsikaj odpadlo samo od sebe.
do takrat pa , dragi mi EXO, uživaj in ne se obremenjevat ...raje kot se si sam sebi daj to vseobsegajočo ljubezen
boš videl ..ni tako lahko naučiti se ...imeti sebe rad
pozdravček zate

aja glej eno dobro...zavedam se da sem popolna v vsej svoji NEPOPOLNOSTI in veš , kaj je svoboda tega,da si upam biti taka in to , kar sem ...
Glej Arlena, kot vsakega tu zgoraj, tudi tebe vprašam:
"Kaj pa se je tebi tako groznega zgodilo v življenju, da si nadomestek za svoje nezadovoljstvo našla v duhovnosti?" Ni to beg pred samo seboj, ko ponavadi takšna ali drugačna psihična bolečina postane neznosna, jo pokrijemo s kopreno navideznega duhovnega zadovoljstva, pa si pač lažamo in sevaramo, da nam je lažje in tako nekako za silo preživimo, čeprav se globoko v sebi zavedamo, da nam nekaj vendarle manjka, da smo še skoz prazni, in da to ni to.
In zakaj jaz mislim, da sama sebe in mene slepiš, da si neiskrean kot večina ljudi tu zgoraj? Iz preprostega razloga, ker vem, da ne izpolnjuješ osnovnih pogojev za srečo, ki tebi veliko pomenijo:
a) verjetno si samska ter tako v veri iščeš in hrepeniš po tem, kar bi ti dejansko dajala neka solidna zveza: konkretna medsebojna ljubezen, pripadnost človeku, ki ga ljubiš, spošovanje, toplino in nežnost, ki bi ti dajal moški => torej, predvsem čustveno satisfakcijo, kot tudi seksualno zadoščenje
b) ker si ženska, te še toliko bolj straši občutek, da se staraš, da leta vendarle minevajo in bežijo, postajaš vse starejša, pa nekako predvidevaš, da si nesposobna za materinstvo, ker nimaš poguma, da bi mela otroke, ki bi ti bili v veliko zadovoljstvo, da bi se lahko uveljavila v vlogi matere, tako pa raje bežiš v duhovnost, ker tukaj si lahko "menih", samska, pa najdeš ceneno opravičilo za svojo strahopetnost
c) moti te občutek, morda celo zavist, da si mogoče "zajebala" svoje življenje, ker ima gotovo večina tvojih letnice večletna razmerja. družine, so poročene in nekako izpolnjujejo nenapisane zahteve družbe, da se omožiš in narediš nekaj iz sebe, tukaj je zopet dober izgovor duhovnost, ti ni treba prevzeti odgovornosti
Eni pač te notranje stiske, občutki ničevosti, ki se porajajo iz nezadovoljstva, omamljajo raje z alkoholom, predvsem moški, vse več pa je takih, ki se zatekajo v duhovnost, da vsaj za trenutek uidejo kruti realnosti, ki je za nekatere neizprosna in neprizanesljiva, tako da se omamijo in otopijo svoje občutke, ali pa se varajo, ko si lažejo, da so srečni.
Še enkrat poudarjam če si nesrečen in nezadovoljen sam s sabo, ti vera ponavadi naredi več škode kot koristi, ker nevede zabredeš v vse večje globine in počasi padaš, nevedoč, da nekaj ni vredu s tabo, da bi si poiskal pomoč. Če pa si srečen, kar je sinonim za črvsto duševno zdravje, pa bo ti vera še v večje zadovoljstvo, ker gledaš an vse lahkotno, z vedrino iz optimistične perspektive, torej celo priporočljiva.
PS: Te opcije a, b in c se ne našajo konkretno nate, ampak bi se skoraj vsak našel v tem, med njimi verjetno tudi ti?