sinjeoka wrote on 26.02.2004 at 15:50:43:ko je mislim da Kr_eden napadel Andresa (ali pa kak drug incident)...kako bi odreagiral, če bi bil napadeni na isti način recimo tvoj sin, oče... če bi odreagiral enako .. potem si odreagiral iz svojih vrednot...če bi odreagiral DRUGAČE, nisi odreagiral, ker te ni tangiralo
Se tole.
Veliko vas omenja kr_edena in exorcista, ki naj bi bila kao najhujsa provokatorja in seratorja. Jest imam do njiju 200% drugacen odnos in ju niti priblizno ne obravnavam podobno, kaj sele enako.
Pri tem je kr_edenovo kakanje okrog vedno reakcija na vsaj po njegovem mnenju, pa dostikrat tudi mojem mnenju neprimeren odnos recimo vzvisenost, vasezagledanost, ozkogledost, vsevednost, pa se marsikaj bi se naslo. Pri tem pa ima poba po mojem mnenju velike probleme s svojimi reakcijami. Po njegovih pripovedovanju o svojem otrostvu, ze iz tistih casov. Pri cemer mu je zgleda uspelo zgleda v realnem svetu ze marsikaj naredit, ampak svojih reakcij pa vendar ne zmore v celoti obvladat in spremenit. Jest z veseljem provociram prakticno kogarkoli tukaj na forumu, se najraje exorcista (pa Lilith tudi), njega pa pustim cisto pri miru. Verjetno bi bilo se bolje, ce bi poskusil z njim vzpostavit kaksen bolj pristen stik. Pa cisto po pravici, me nekatere njegove reakcije precej odbijajo v njihovi silovitosti in krcevitosti, tako da sem se navadil ignorirat njegovo pisanje, ker vsega dreka enostavno nisem mogel brat. Pri tem sem verjetno zamudil tudi marsikatero priliko, da bi mu vsaj izrazil strinjanje in podporo, saj se je tudi tukaj, kot morda ze kdaj prej v zivljenju spet postavil v vlogo sam proti vsem.
Exorcista pa provociram z veseljem, pravzaprav najbrz zraven malo uzivam, ce ga lahko v njegovi vsevednosti in trdni gotovosti malo zamajem in mu pokazem se kaksen cimbolj drugacen pogled, ali pa to, kako je videti ce sam rata tarca svojih provokacij. Sem mnenja, da sicer lahko gre naprej skozi zivljenje tudi z nespremenjenim pogledom, ampak se mi zdi, da je to tako kot bi po cesti stopal s plasnicami in ne bi videl nicesar okrog. Problem, ki se mi tukaj pojavlja je, kako dalec smem it pri tem, da mu karkoli svojega vsiljujem. Tako da ga poskusam v glavnem pripravit do tega, da bi se morda sam vprasal kaksno vprasanje, ki jih z velikim veseljem postavlja nam, sam pa se zelo izogiba odgovorom nanje.
Skratka jest svojih vrednot niti priblizno ne vidim v obliki pravil, ki jih moram upostevat. Niti niso moje vrednote cilji, h katerim stremim. Kaj pa so torej? Prej vodila in primeren odnos, ki ga vsaj poskusam vzpostavit. Vrednote so v pogledu (za katerega se odlocim). Morda prav tam, kjer se skriva tudi lepota
bp