Kontesa wrote on 19.05.2004 at 09:54:46:Vem, sama se bom morala odločiti, pa vendar moram nekomu povedati...
PO štirih letih zakona se sprašujem kaj je narobe. Ali je težava v meni in sem čustveno neuravnovešena, ali je težava popolnoma nekje drugje...
Poročila sem se iz ljubezni. Vsaj tako sem mislila... Niti nisem bila tako mlada (24 let), bolj sem bila neizkušena. Moj mož je bil moj prvi resni fant in na nek način tudi prvi resni spolni partner. To, da v spolnosti nikoli nisem uživala, sem jemala kot nekaj normalnega. Sem pač mislila, da je z mano kaj narobe. Da me spolnost preprosto ne privlači.
No ja, tako sem mislila do pred kratkim. Spoznala sem fanta, ki me je privlačil tako telesno, kot tudi miselno. Dopolnjevala sva se v pogovoru, imela podobne ambicije in podobne poglede na življenje. Zdelo se mi je, da je končno nekdo v meni prebudil žensko. Pa vendar se je zgodba končala. Moralna načela so bila premočna. Dejal je, da me ljubi, pa vendar se mora umakniti. In se je. Popolnoma. Nisva se več videla.
Odločila sem se reševati svoj zakon in med pogovorom z možem ugotovila, da imava od življenja popolnoma različna pričakovanja. On predvsem materialna, jaz pa po njegovih besedah v oblakih... Ne morem pomagati, če mi glasba in pozornost ljubljene osebe pomenita več, kot čudovito stanovanje in dober avto...
Tolažim se, da mi bo življenje pokazalo pravo pot in da me bo moja ljubezen počakala...
Morda si se preveč nadejala, imela preveč idealistične predstave o sebi, o svojem možu in zakonu, da si spregledala nekaj ključnega, da je vendarle premalo, če se s partnerjem ujemaš zgolj na čustveni in mišljenjski ravni, saj ga tako ne sprejmeš v celoti, če izpuščaš prav tako pomembno kompotento, ki mora biti vključena v vajin odnos, in to je seksualna oziroma telesna privlačnost, zato ga tudi ne moreš ljubiti, čeprav se razumsko prepričuješ, da ga. Kajti če ti je spolni odnos odveč, da ne čutiš nič, ti telo z odklanjanjem seksulanosti skuša sporočiti, da delaš napak, proti svoji naravi, proti sebi, saj menda nisi otopel in negiben hlod, ki negibno leži in seksa zgolj zaradi enostranske potrebe svojega moža, da je on zadovoljen, ti pa nimaš nič od tega?
Tudi tale aferica, ki si jo imela, te je še dodatno obremenila, ker te ta moški še zdaleč ni ljubil, čeprav je to govoril. V bistvu te je izkoristil, če si ti imela morda kake resne bodoče cilje z njim, in ti je dajal napačne informacije, saj ko je dobil svoje, je šel.
Kot praviš, ta "ljubček" te je privlačil telesno in miselno (čustveno), kar je edino pomembno in prav; to si pogrešala pri svojem možu, ampak te pa ta "ljubček" ni imel rad, zato ti je lagal, če je govoril, da te ljubi, ker to ni ljubezen, ampak pretveza, da si se mu telesno predala. Šlo mu je samo za seks, to si verjetno tudi slutila...
Po moje si preveč zaupljiva in zaletava, ne smeš se takoj ujeti na sladke besede, saj ljubezen na prvi pogled ne obstaja, ampak moraš si pustiti čas, da spoznaš človeka pobližje, se seznaniš z njim, preden se zapleteš brez premisleka in skočiš v nekaj, kar te bo drago stalo, da počakaš, da jabolko dozori in se prepričaš, če je sploh užitno, šele takrat lahko brez skrbi ugrizneš v njo, ne da bi dobila grižo ali bi se predala....
Si se morda v zakon podala zaradi strahu pred osamljenostjo? Imaš kaj otrok?
Home
Pages: 
