Lilith wrote on 15.04.2004 at 18:46:53:To ni zavrtost, ni nezaupljivost...je le način tvojega preživetja.
Osebno sem prepričana, da je ta tvoj hladni jamesbondovski odziv trenutno edini odziv, ki ga imaš na razpolago in se hkrati ob njem počutiš dobro (beri:varno).
Vse ostalo bi bilo siljenje sebe v nekaj, na kar nisi pripravljen....še ne.
Vse ob svojem času...in prepričana sem tudi, da bo prišel čas, ko bodo te stvari stekle same od sebe...in takrat ti ne bo treba veliko razmišljati....
Pa še to. Za naše dobro je, da ne popustimo pritisku okolja in vseh tistih: glej kolk si že star-a, moral-a bi.... Naj se folk na glavo postavlja, če hoče....bistveno da sledimo svojim občutkom.... To je edina prava pot.
No, saj to se glih sprašujem, če morda kaj zamujam, da recimo življenje odide mimo mene, pa se tega niti ne zavem. Namreč nekateri so mi tudi tukaj na forumu agrsivno sugerirali v bistvo svoje lastno mišljenje, vsaj tako se mi dozdeva, kar pa se mi tudi ne zdi prav, ker to ni nasvet, ampak vsiljevanje, pa opažam da je vendarle najbolje, da se zanesem le nase, da delam tisto, kar mi pravi intuicija, kot si ti zgoraj omenila, saj ni moč definirati, kaj je normalno in kaj je nenormalno, za kristjana bi bil recimo greh jesti meso na pepelnico, ateisti to nič ne pomeni, za žida bi bil velik greh jesti svinjino, kristjanu to nič ne pomeni itd. Pač različni pogledi...
Tako da sklepam, da kakor smo si ljudje različni, tako se razlikujejo tudi naša mnenja in razmišljanja, ker gleda vsak na isto zadevo iz svojega zornega kota, kot da recimo opazuješ oljni madež na asfaltu pod določenim nagibom, da bosta dve osebi gledala isti oljni madež, ampak en bo videl v takih marvičnih barvah, drugi v drugih, tretji pa vse črno, pač pod katerim kotom bo kateri gledal, take barve bo tudi videl. Po svoje ima vsak prav, in tudi moti se, ampak oljni madež pa vseeno ostaja enak, še skoz je olje, le vtisi so drugačni. Misliš to?
Podrugi strani pa....
Ne vem, v meni se je že večkrat porodila ideja, da bi šel čez vse svoje tabuje, porušil meje, ampak se bojim, da me ne bi katapultiralo v drug extrem, v drugo skrajnost, če smatramo to moje dosedanje stanje za ekstrem? Ne vem, če bom imel kakšno korist od tega.... Ne vem, kako bi ostal na sredino?
Kot sem že omeil, tole "jamesbondovsko" obnašanje me tudi glih najbolj ne osrečuje, ker me zmrazi od njegove hladne karizme, ker se mi zdi, kot da bi čepel v pat poziciji, kot pri šahovski igri, ko se kralj ne more več premakniti na nobeno drugo mesto, ampak lahko le pasivno kot šahovska figura opazujem okolico, ker drugače bi bil šah, da mogoče s tem zanemarjam določene komponente svoje psihe, morda seksulano raven, ne vem, morda ne? Verjetno je najbolje, da spojimo več barv plastelina, več aspektov svoje duševnosti, in ga zagnetemo v kepo, skupek, se pravi, da bi s tem postal bolj raznolik, pester, da dobimo otenke, tako pa se mi zdi, da sem pust, črno-bel, sestavljen zgolj iz dveh dimenzij, da mi nekaj fali, pa še sam ne vem, kaj točno?
Še tretja varianta....
Govorim pogostokrat o načelih, ampak ne vem, če niso ta načela le druga plat istega kovanca in morebiti celo sopomenka za zavrtost in za kompleksnost? Ker to poudarjanje in glorifikacija čistosti in nevemčega vsega, je, se mi zdi, tudi izmišljotina patriarhalna družbe, ki so hotele imeti ženske na povodcu, da so ji omejili spolno svobodo. Tako recimo kot tradicionalnih židovski ali muslimasnki familiji, ko ženska nima nobene besede, bil bi pa nevemkakšen greh, če ne bi ženska stopila v zakon kot devica, za moškega pa se nihče ne vpraša. Torej, vsaj sklepam tako, tole moje inkvizitorstvo izhaja iz mojih frustracijskih kompleksov, iz mistifikacije spolnosti, ker se rad obotavljam ob drugih ljudeh in jim očitam spolno nemoralo in podobne stvari, ki me po pravem, če bi imel vse pošlihtano v glavi, ne bi smele niti zanimati, kaj šele da bi koga napadal.... Verjetno si to sam podzavestno želim in na nek način drugim zavidam, ker nisem izkusil tega, ker si ne upam, verjetno iz straha, kar drugi počnejo? Kak gledaš na to? Saj vemo, da je že Freud libidu pripisoval velik pomen, po moje niti ne tako zmotno, kot mu je očital Jung, da se preveč osredotoča na spolnost?