Dominko!    Bravo!, ti samo gasa dalje v life tako kot je tebi všeč!!    8)

It`s your life!!
   

gape wrote on 31.03.2004 at 22:47:13:


Mnenja sem, da bi DOMINKO lahko povedal še za ostale težave, če jih ima, seveda, ker imam občutek, da je določene stvari zamolčal, psihiatrinji ni povedal vsega.... (samo domnevam), pa bi bilo morda dobro, da še to pove, saj je že načel to stvar, ko je govoril o prisilnih mislih, ko mora preverjat, če štedilnik izključen, kajti morda s depresija prepleta še s čim drugim... poudarjam, morda.... to je seveda zgolj moj nasvet oziroma predlog...

dominko, ko sem brala ta post se se čutila dolžno nekaj napisati, ker sem bila v podobni situaciji kot ti. Tako kar se tiče staršev kot tesnobnih občutkov. Poskušala sem s psihiterapevtom, z raznimi knjigami in tehnikami za pozitivno mišljenje, s sugeracijo, vendar me ni nič zadovoljilo. Šlo je le na slabše- vsak dan sem jokala (brez očitnega razloga), bila sem venomer utrujena, nič ni imelo zame smisla,...
Pred malo več kot tremi leti se mi zdi, da sem treščila na dno te tesnobe, zjutraj sploh nisem mogla vstati iz postelje, nisem vedela zakaj naj sploh vstanem, vse se mi je zdelo brez veze, zakaj sploh živim.
Čutila sem, da mi nihče iz mojega kroga poznanih ne more pomagat. Velikokrat sem rekla v velikem obupu, Bog prosim pomagi mi, jaz od tu ne vem več kako naprej.
Potem sem "čisto slučajno" bi rekli nekateri, vendar jaz ne mislim tako, srečala nekoga,  s katerim sem se žačela pogovarjati-o Bogu. Če bi bil en sentimentalc, pretirano emocionalen, me sploh nebi pritegnil, vendar se mi je zdel zelo inteligenten in razgledan ter ostrega uma. Dal mi je knjigo Krishna Book, potem pa še mnogo drugih. Pomagal mi je tudi z nasveti in inspiracijo. Stvari so se začele odpirati in razkrivati plast za plastjo.
Skozi duhovni prakso sem ugotovila in še venomer ugotavljam, globlje in globlje, da je bil izvor te tesnobe pri meni to, da nisem videla smisla v načinu življenja, ki so ga živeli ljudje okoli mene, nisem pa vedela za alternativo. Po božji milosti in po milosti Sri Krishne in Gurudeba pa je ona prišla do mene.
In za to sem in bom hvaležna življenje za življenjem.

Dominko, men je pomagala le Resnica, iskrenost do samega sebe. Če boš iskren in se ne zadovoljil s površnimi in začasnimi metodami za odpravljanje tesnobe, bo prišla Resnica tudi do tebe.

Goura Hari bol. Bosudha dasi

exorcist:
[Tukaj se mi ne zdi pomembno, da si postala Krišnevec, vseeno je kaj bi postala, važno je da si dobila nov zagon, zalet, novo upanje, našla si življenski smisel...
[/quote]

tako misliš ti exorcist, za kar imaš vso pravico.
Jaz pa menim, da je ZELO pomembno KJE iščemo odgovore in pomoč, saj je od tega odvisna njihova KVALITETA in ROK TRAJANJA.

Goura Hari bol

Dominko,

Tebi pa želim, še tak lep napredej vnaprej.

Se pridružujem spodbudi in čestitkam, ki so
jih podali že prejšnji pisci.

Zavedaj se, da si pogumen in da imaš jajca.

Bravo.

bom probala še enkrat quotiratGru Gru wrote on 02.04.2004 at 08:46:14:

kaj ni čist res kar trdim?

Quote:

katero "tako trditev" misliš tle?

Quote:

z drugimi besedami si povedal isto. zato pa sem napisala, da je zelo pomembno KJE iščemo in ZA KAJ se odločimo. ker drugače bomo morali ponavljati isto vajo znova in znova, kot si že sam opazil.

Quote:

kako ti prepoznaš pravo pot, edi?

Hja, mislim, da ni pomembno v kaj veruješ, samo da v nekaj, pa najsi je to Bog ali tvoj partner, ali otroci, ali nekdo drug, da najdeš nekaj za kar živiš, da vidiš smisel. Jasno, vsak vernik je prepričan, da je njegov Bog pravi, da je njegova vera prava, čeprav si nihče nima pravice lastiti Boga, kajti bog je od vseh nas in mi smo njegovi otroci, vsaj tako uči večina religij. zato je povsem napačno,da nekoga prepričujemo v nekaj, lahko pa mu svetujemo, ponudimo dodatne opcije, rešitve. Pač naredila si preokretnico v življenju, ki je bila verska, ni pa to pogoj da je to religiozna vera, ker dviga te neka univerzalna vera, tako da si začela v nekaj verjet, da si videla da se za nekaj splača živeti, da si se našla na nek način v Krišni, drugi se v Budi, tretji v Jezusu, četrti v ljubezni do sočloveka itd. Bistveno je, da si nekako razgradila bolezen s pomočjo vere. Pač, načinov je več...

Quote:


No vidiš, tle se je še enkrat potrdilo to kar sem ti že v prvem postu napisal.

Ti trdiš, čeprav med vrsticami, da je Krišna edina prava pot. Malo morgen, prava pot v kateremkoli primeru je,... kot sem ti že v prvem replayu napisal:

Quote:


In to je lahko v končni fazi lahko samo tvoj kužek, roža, partner, kamen!

Pot še prepoznavam, na 100 ino en način.

Sam se običajno rad zataknem, ob take rahlo fanatične prepričance v edino svojo pot (sej mogoče sem jest tudi v tem mal fanatično nastrojen ). Pa ne da bi jim pot in njihovo odločitev oporekal, nasprotno spodbujam jih, sam če mi začnejo tupit, da je edino njihova pot prava, se zelo rad poslužim Andrejevih besed:

"Ni potrebno biti prerok, da nekomu, ki se le omejeno daruje, napovemo težave. Saj vsak sam odloča, ali bo sprejel celo nebo ali ničesar. Blagor človeku, ki dopušča vse vesolje. Tisti, ki se je omejil samo na Severnico, težje hodi, saj so mu ostale zvezde ugasnile. "