Gru Gru wrote on 09.03.2004 at 21:19:14:

Khm, khm... jaz sem bila prepričana, da sva to dilemo razrešila že čisto na začetku... Vsaj jaz sem sama pri sebi jo...

Miska wrote on 10.03.2004 at 11:49:04:


Začetku.... katerem začetku.... ? ? ? Moram bit iskren, da se niti podrobno nisem spuščal v tvoj dolg odgovor, kjer je bil še e.-dmund-C quotan. Sem pa prebral še enkrat zdej (preletel), pa nima veze. Se je škoda spuščat v verbalizem, zato da se verbalizira. Raje ti povem, da bi bil bolj vesel, da se nebi zatikala ob vsak pojem, je pa res, da sem se sam tudi, sploh ob to, kako je bil doživet tisti moj odstavek. No še na besedo SVETOVANJE, ti odgovorim, sem jo uporabu čist iz praktičnega konteksta, kakor se tudi tale sobana imenuje SVETOVALNICA, in način si pač v tem NE-strokovnem svetu izbira vsak sam.

Kako smo se pa imeli na srečanju, pa si poglej na threadu Srečanje v Piramidi, pa spet ne bo dost, niti to če ti kdorkoli od udeležencev to opiše, ker vsak je to po svoje doživu in edin pravi občutek dobiš, če se ga udeležiš. Sej veš, kar je za enega dobro je lahko za drugega slabo. Tko da pepel raje za kako boljšo priložnost prihrani

Mej se krasno in mal manj resno ti od srca želi
Edi

(((((((miška)))))))))

Kako dajati nasvete...

Nekako zadnje vprašanje, besede, ki so ostale v sicer moji dostikrat prazni glavi.

Priznam, da včasih ne zmorem poglabljanja v detaile, pike, odstavke.

Moja percepcija marsikdaj ni metodična in prav natančna, čeprav rada ujame tu in tam kakšen paradox.

Vtis in celota, nekaj kar začutim ... tako sem brala DOMINKOVE besede. Brala sem jih s svojim srcem, pač tistim, ki ga imam tu in zdaj.

In s tem svojim srcem, ki ga je prevetrilo to in ono, ki je postalo manj boječe, sem podala tudi svoj odgovor.

Sem mu pomagala? Morda sebi, ne njemu.

Sem mu dala dober nasvet? Strokoven? Res dvomim, če sem ga hotela sploh dati.

Vem, da pomagam si lahko le sama.  Sem tista, ki mora narediti korak.

Največji dar nebes zame so srca, ki zmorejo milino in veličino čutiti z menoj, me vzeti prav takšno: vso šibko in močno. V vseh mojih poletih in padcih.

Bolnik bolniku?

Ne: od srca k srcu.

Sklenjen krog - tako enostavno.

vau dominko, tud jaz sem vesela zate

Oh exo ni vse takoj psihicna motnja. Da je cloveka strah da je kaj pozabo je logicno ce se je nanovo vselil in je prvic na samem. To bo minlo cez par mescev ko bo ugotovil da je vse ok. Ce bi bla to obsesivno-kompulzivna motnja bi malo drugace zgledalo..

Terrania wrote on 31.03.2004 at 17:18:49:


Mislim, da je to podrobnost Dominko zamolčal oziroma pozabil omenit psihiatrinji in ne bi bilo slabo, da še to pove. Namreč to je lahko povezano z depresijo, morda res ni nič resnega in gre samo za prehodno stanje, ampak menim, da ga to že dalj časa spremlja, če že ne celo leta, upam, da bo kaj več povedal, kako je na temu...

Namreč kompulzija ni nič drugega kot "psihična" odvisnost, ta pa ponavadi ne nastane kar čez noč, niti ne ob težkih stresnih situacijah.
Gre za to, da si recimo nekateri obsedeni s higieno, roke si umivajo in umivajo, celo do krvavega, vedno jih spremljajo različne fobije, da so pozabili izključit plin, da bo hišo razneslo, potem, pa to ponavaljajo, nonstop preverjajo, tateretji so vrazevereni, da si ne upajo stopit na dolocene stopnice, npr. na lihe, da berejo tekst nazaj, da so skoz "sekirajo", katerim so primešani še razni nevroticizmi, da bo recimo zaradi tega kdo umrl, ce se pregresijo itd. Verjetno se je že vsakdo srečal s tem, da ga je skrbelo za kakšno stvar, da je pozabil na kaj, ampak če te to nonstop obremenjuje, da je z razumum čisto skregano, če 10x dnevno preveris plin, ali zapiraš pipo, pa te to zelo obremenjuje, potem gre za bolezen.

exorcist wrote on 31.03.2004 at 19:25:43:


več variant imam v glavi na tole napisano, a si dominkov zelo dober frend, zdej ... al tako v jedro in lucidno spregledaš človeka ... ali se morda že ene 20 let ukvarjaš s psihiatrijo, če ne že kar s psihoanalizo, ....

no, brez heca ful si suveren

Jaz pač na ta način ne razmišljam.

Dominko, en lep pozdravček, bravo zate!