LP
Mogoč mal ponesrečn naslov, ampk kj bolšga mi ne pade na misu:)
Imam en manjši problemčk... Mojo mamico namreč
Že od samega začetka ima zelo velik vpliv name-tako kot pač vsak starš na svojega otroka.. Sej drgač je krasna ženska, dobrega srca in ne bi nobenmu hudga nardila. Naj poudarim, da gre tukaj le za moje dojemanje njenih besed in za to,kako močno si jih vzamem k srcu.. vrjetn, če bi ji to rekla (kar sm enkrt ji tud že) si niti ne bi mislila, da majo njene besede tak vpliv name... In kaj je problem? To se boste križal
Ok stara sm že dost (sej vemo kolk
) pa doma še kar ne morm lagodno /ne upam povedat za mojga fantička
včas je blo to pač navadn sej sm bla še premlada, pa bla bla bla... Kao doma ne vejo zanj, čeprov roko v ogn dam, da zih kej sumjo pa da jm je že kdo do sosedov, kolegov itd. omenu
me niti ne zanima... Mi je pa dost smotan in se tud dost grozn počutm, ker sm pač že tok 'ogromn' (za take stvari več kot preveč
) stara, ap še kr doma tak cirkus okol tega zganjajo... ok in kje ma vlogo tuki moja mami?
Se spomnim da sm bla u prvem razredu (to je zard unh vašh prvih spogledovanj
) in je mamica pršla h men u sobo in sva se mal zgovarjale kako gre v šol pa kako mi je kej všeč in take reči.. pol je pa kr naenkrt me prašala, če sm v kerga v razredu zalublena
In jz res nism bla zalublena v nobenga.(pač sm bla bl fantovsk tip deklce in sm bla rajš njihova kolegica
pa ženska ni mogla vrjet in je še kr drezala vame da nj povem.. in ker sm valda jz taka ustrežljivka, sm zato, da bi jo 'razveselila', če ji to že tok pomen, rekla da nism v nobenga, če bi pa že mogla bit bi bla pa v Miha (sošolca k sva domov skup hodila, pa popoldne se je hodu h nam gujsat, pa mi bonbončke nosu
)... in pol se gre pametno delat, pa reče ''ja sej sm vedla''... Ok nj ji bo, da bo srečna
No in potem ko je šlo karkol narobe mi je naprej metala (sm mela občutk ko da me zajebava
) ''ja tega ne znaš narest, znaš bit pa zalublena v miha''(kej na tako foro).. ker je blo men to takrt tko grozn, sm sama pr seb, glede na to izkušno pogruntala, da vrjetn ni dobr bit zalublen, če marsikj drugega ne znaš???
No pol so tu še naši psiho sordoniki... ker sm se družla pretežno s fantki je to raznm teticam in stricem šlo v nos, pa so doma mojm staršem težil, da nej me mal bol merkajo, da v kašno punco bom pa zrasla
in se še kr spomnem k me je stric enkrt s sabo kr domov zjagou, češ nimam kaj počet s sosedi zunaj (ok sej doma so mu/jim starši razložl da so pač sosedje in da kje bo taka mularija karkol takega počela... ampk psihoti so psihoti
) no pa sm spet sama pr seb pogruntala, da tud s fantki se ni lih dobr družt, če vsi zganjajo tak cirkus okol tega... če prov pomislm sej se nism nehala druzt s sosedi, ampk skos sm mela nad sabo to 'preganjanje'..
No pa sm spet malo zrasla in pr 17 sm se prvič spravla malo vn v družbo.. Čist tko sva šle s sosedo Barbaro vsak petk/soboto v en mirn lokalčk 10 minut stran od doma peš
Mirn folk, fletni,prjazni ljudje.. Ob 22.00 sm bla zihr doma, brez kakrsnekol ure od doma(sm jim pač skos hotla ustrezat
).. no in ker me je spet moja mami zasliševala kako je bilo, sm ji pač povedala.. da fajn in nč posebnga se ni zgodl.. Pol je pa ona spet začela s svojm pridigam... ok sm zastopla da bi rada da končam sredno šolo in to ej bla tud moja želja in ok če že dela tak cirkus okol tega pol bo že kej na tem in bom rajš se izogibala fantov 8) (sej mi je zelo ratovalo
) Ok pa sm pol tut zelo uspešno, mogoče celo preuspešno
končala sredno šolo,sm se upisla na en fax, bla sprejeta in je blo vse srečno in veselo... pa sm si mislila evo, pridig konec, vse že vem kar je treba vedt
zdj mam pa lahko fanta
, čeprov niti nism mela potrebe po njem, ampk če kaj pride pač pride in sm računala, da ne bo več teh cirkusov.. pa sm se šele na faxu spravla vn čez polnoč pa potem sm šla ze vsak vikend vn, pa pol celo v petk in soboto
pol je blo po možnosti še tko, da me je kdo povabil še popoldne na pjačo, pa sm šla in sm doma povedala mamic, da grem na pjačo z enmu, k ga ona ne pozna sam sm ga jz pač spoznala itd. in poglej, pridige so kr popadale.. pa je začela, da nej ne bom naivna, da nj fantm ne zaupam, da so tud taki, da grejo kdaj pač stavt, da lahko kero osvojijo in je pol zard une stave z mano in bla bla bla
če me ni pobral
pa še tko sram me je blo... pa sm ji rekla:'' mami, veš nism taka frajerka, da bi šu kdo zame stavt'' pa je rekla ja vem da nis taka frajerka ampk desci so taki
.. ŠOK zame spet!! sej parkrt me celo ni pustila vn s kasnmu fantm, ampk ok sej mi itk ni blo tok pomembn,da bi se doma zatokregala
aha in pol najpomebnejš, da nj jz rajš fax končam fantje bodo pa itk skos kje v bližini.. Sej pravm nikol mi niso bli tok pomembni, da bi se zato z njo kregala, pa sm ji vsakič ustregla
No zdej je pa kr mal grozn, k pač enga maš k z njim že skor en let hodš, pa doma še kr ne upaš povedat, pa se rajš zmenta, da te pobere nek na postaji kokr pred bajto.. pa se vrjetn unmu že zamal zdi, ampk je itk tok dobr, da se ne bo šu z mano kregat (ali pa mu tud tolk ne pomen to
)..
uglavnm ni point v tem kolk kdo kermu pomen.. mene sam zanima, kako se na lep način upret svoji mamici
sej s faxm pridno in uspešno šibam prot koncu
ampk smo se očitno tko navadl na takle način življenja, da bi bla kakršnakol sprememba za kogarkol od nas šok
vsaj za njo.. in jo že kar vidm, k bom že diplomo mela, pa ne bo dobr zame zato ker... bo že kaj.Mislm mene osebno že mal matra tole 'skrivanje', samo se ne morem znebit tega občutka k mi ga je vcepla... in sicer jz čutm tako kot da je imeti fanta sramota... to je mene moja mami skoz vsa ta leta naučila... Pomoje se bom naskrivaj poročila pa preselila nekam delč stran, kjer me ne bo mogla vidt z možem, pa ne bo smela vedt, da mam otroke, ker kao kaksne packarije sm počela
ok to je bil hec zdjle!!
lih tok da se spet mal izpovem, k mam dnevnik v LJ, da ga ne bi doma spet veselo prebiral
ajd zdj se grem ap učit-pa ne zato da mam lahk fanta
LN