Bamby wrote on 11.09.2005 at 01:17:57:


Točno to, srnjaček.

Le kaj si mislim o tebi?  

Toni_Zamene wrote on 12.09.2005 at 07:52:25:


O čem pa je govoril in kako je stvari zastavil?

Lilith wrote on 12.09.2005 at 07:55:09:



Stvari je zastavil "gimnazijsko" naivno in o njih je govoril "gimanzijsko" slepo.

Toni_Zamene wrote on 12.09.2005 at 08:19:03:



Robert A. Pape je profesor političnih znanosti na univerzi v Chicagu. Po londonskih terorističnih napadih je eden največkrat citiranih poznavalcev samomorilskega terorizma. Njegova »nacionalistična« teorija, ki jo je razvil v pravkar izdani knjigi Umirati za zmago (Dying to Win), je pretresla znanstvene, obveščevalne, vojaške in medijske kroge. Profesor Pape je natančno raziskal prav vsak samomorilski napada od leta 1980 naprej in matematično dokazal, da je vodilni motiv teroristov samomorilcev okupacija njihovega ozemlja s strani tujih vojakov: vloga islamskega fundamentalizma pri tem je obrobna. Po enajstem septembru je profesor Pape segel po Koranu, da bi morda v sveti knjigi našel odgovor za samomorilsko taktiko. Ni mi uspelo.
Šele ko je Robert A. Pape zbral prvo popolno zbirko samomorilskih napadalcev od leta 1980 naprej, je spoznal svojo in vsesplošno smrtno nevarno zmoto. »Kot večina ljudi sem verjel, da je samomorilski terorizem značilen le za islamske skrajneže. Izkazalo se je, da med teroristi samomorilci prevladuje narodnoosvobodilna komponenta. Boj proti okupaciji in za izgon tuje vojske z domače zemlje.«
Do Papeove knjige podatkovna baza samomorilskih napadov ni obstajala. Obstajala je le bolj ali manj ideološka interpretacija napadov: islamski fundamentalizem ter zlobna ideologija Al Kaide. Pape je natančno raziskal vsak napad Hezbolaha, Hamasa, Tamilskih tigrov, Kurdske delavske stranke (PKK) … in Al Kaide ter prišel do neovrgljive teorije narodnoosvobodilnega boja. »Ko sem informacije spravil skupaj, je nastala povsem druga slika. Povsem drugi sklepi,« veselo pove dr. Pape, ki so ga iz mirnega akademskega kotička začeli klicati v ameriški kongres, senat in obveščevalne službe. Da jim razloži, kdo in zakaj nas ubija in kaj moramo storiti, da bomo živeli varno. Profesor ponuja odgovor: »Združene države in koalicijski partnerji morajo umakniti svoje vojake iz Perzijskega zaliva. Do ameriškega napada na Irak tam ni bilo nobenega samomorilskega napada. Sedaj je to nekaj vsakdanjega. Napadi naraščajo vzporedno z naraščanjem naše vojaške prisotnosti.« Zmaga v boju proti terorizmu je ohranitev geostrateških interesov v Perzijskem zalivu, torej dostopa do nafte, in domača varnost, meni gospod Pape. »To je mogoče le s staro taktiko oddaljenega ravnovesja, brez vojaške navzočnosti in brez želje po umetnem demokratiziranju.



(kar se gimnazijske slepote tiče, pa si ti očitno pravi strokovnjak zanjo - u bistvu medicinski fenomen; če bi znal brati bi lahko videl, da je v začetku izhajal iz iste predpostavke kot ti)


uživajte!

t wrote on 12.09.2005 at 08:25:25:


tole teorijo so zminirali samomorilci v Londonu, vsi do zadnjega so bili rojeni in vzgojeni Britanci in Britanija ni okupirana.

Poleg tega tudi Ulster, Baskija ... "okupirani", pa bombaši ne delajo samomora.

Čečeni so pa itak fenomen -


Kar se tiče islamsekga fundamentalizma pa mi je na moje butasto vprašanje zakaj se folk razstreljuje kolega iz Irana odgovoril, da je nagarda za vsakega mučenika, ki umre pri širjenju vere, večna blaženost v raju in 40 prelestnih devic.

Ker je tip pač musliman (ki je goreč nasprotnik vojne v Iraku), ga nisem vprašala kje v Koranu (ali drugih svetih spisih) je zapisana ta obljuba ...

Sem si čez vikend (11/9) razvil eno teorijo o terorizmu, bom tle poskusu z verifikacijo njene konsistentnosti:

Nacionalni patriotizem je še vedna tista osnova, za katero se je ob dovoljšni sfrustiranosti mogoče  mobilizirat za teroristično dejanje. Neka abstarktna pripadnost veri/ideologiji  nima dovoljšnega mobilizacijskehga potencaila, ker na njej ni mogoče dosečt dovoljšne sfrustrinosti. Tega se ideloški voditelji zavedajo, zato svoje ideje morajo navezat na nacionalni patriotizem, ki je svojo 'uspešnost' dokazal skozi hezbolah v libanonu kasnej v palestini. Uspešnost v narekovajih zato, ker samomorilski terorizem ni gverila ali partizanski boj, ki se konča v nacionalni osvoboditvi in končanju nasilja amak ker se kot  posebno duševno stanje hrani z vsem možnim do samouničenja in ne do zmage (oziroma do enačenja uničenja z zmago). Terorizem kot oblika boja hezbolaha  je tako po ovsvoboditvi libanona dobil metastaze skoraj v vsaki od arabskih držav za boj proti vsem oblikam vpliva tujcev in okupatorjev, od sovjetov  v afaganistanu do američanov v arabskekm zalivu in ameriačnov kar na splošno zaradi njihovega vpliva na izrael in skorumpirane   arabske  države sploh. Bin laden je  s  pajdašenjem z američani v afganistanu  dosegel, da imajo po razpadu sovjetske zveze arabci le enega nacionalnega nasprotnika: američane. Jebe se binladnu za arabske nacioanlne države, zato je naščuval  američane, da so mu prišli zrušit še zadnji res suvereni državi v zalivu, irak in afganistan. Hkarti z uničenjem suverenosti teh držav je vzbudil pri  arabcih evforična  patiotična čustva,  kako ne, saj je bilo pred napadom na irak tam 12000 ameriških vojakov,  po njem pa kar 10 krat več. 9/11 ni bil naprejen proti ameriki ampak   proti suvernosti arabskih držav, ki je bla itka zmerom  trn v peti tudi američanov, zato sta  bin laden in buš tukaj našla skupen imenovalec in od tle naprej bi se lahko govorilo tudi o njuni skupni svetovni zaroti; buševi, ki za imperialne ambicije njegovega naftnega kroga   izkorišča ameriški nacionalni patriotizem  (napad bin ladna na simbole amerike)  in bin ladnovega, ki panmuslimasnke impriaine amicije izkorišča domače nacionalizme, ki jih je sam spodbodel z enormno privabitvijo američanov v zaliv. Bin laden odigrava za ameriške neoknezrvativce enako vlogo kot jo sta jo nemški in kasneje sovjetski imperializem, le  da da sta ta dva svoj nadnacionalni imeprij že imela (in ga zarad nasilne načina vzpostvitve tud zgubla), bin ladnu pa ga bo amerika šele pomagala zgraditi. Buš in bin laden nista smrtna sovražnika ampak simbiotična partnerja, ki gradita imperije na manipulaciji folka s patritočnimi čustvi, ki so super podlaga za obojsetranski teroizem prav zato, ker ne gre za obliko  gverile v  boju za nacionalno suvernost ampak v naprej na nesupeh obsojen in s tem dobesedno samomorilski boj. Cilj osvoboditev izpod američanov niso samostojne svobodne nacionalne arabske države ampak nesvoboden ideološki imperij tipa nekdanje sovjetske zveze, ki bo segal čez čez arabski polotok v severno afriko in srednjo azijo s sateliti v pacifiku. Ameriškim neokonzrevativcem, vajenim na vzdrževanju ravnotežja strahu iz časa  dilanja z sovjeti,  bi  taka imperialna delitev  dost bolj ustrezala za oharnitev oblasti na notranji ravni  kot pa muhaste suverene demokratične  države tipa irak/iran/afagnistan, ki bi mu zapirale pipce njegovih naftovodov vsaka v  skladu  s svojim nacionalnimi interesi (podobno kot jim to dela npr. venezuela) in ki so v nujnem nasprotju z 'ameriškimi nacionalnimi' interesi, zarad katerih morajo američani v imenu patritizma kar naprej vodit ene vojne.  

V današnjem globaliziranem svetu se pozicij  moči ne ustvarja več na samo nacionalni, ampak na imperialni ravni, toda žal  na način, da se nek ideološki interes preko nacionlnega  raztegne na interes imperija.  Organizacija sveta, zgrajena na imperilanem principu, sama sama po seb  niti ni slaba in je po moje clo edina perspektiva (v stilu pojmovanja imperija antonia negra), samo da temu impereiju ne vlada interes ene  globalizacijske opcije ampak vseh opcij, ki se globaliziji ne morejo izognt, tako nacionalih, religioznih, socialnih, ekonomsko/produkcijskih, kulturnih...

titud wrote on 12.09.2005 at 11:49:57:

tud men tko zgleda ...