Amstel wrote on 06.01.2004 at 19:18:09:


za ka pa ne ???

Samson wrote on 06.01.2004 at 21:09:19:


Saj sem vedela... beseda zazdravljen... je seveda... na dobri poti zdravja... a je lahko ponovljivo, kar je v psihiatriji pogosto.

Kot tudi recimo v strokovnem jeziku se govori o zdravljenem alkoholiku, ne  Ozdravljenem.

Tako, da vsekakor vem, da lahko kdo živi popolnoma normalno življenje spet. Da ne bo pomote!

Samson wrote on 06.01.2004 at 21:35:12:


Samson, do smrti. Ozdravljenosti ni. Zazdravljenost. Vedno nevarnost ponovnega izbruha.

Samson wrote on 06.01.2004 at 21:35:12:


Sem slišala ja, za poskuse terapevtov "vzgojiti2 zmerne pivce. Samo očitno nimajo pojma o osnovah zasvojenosti.

Predvala nam je nekoč bivši alkoholik v tujini in povedal, da sam ne sme niti pisati z alkoholnim flumastrom, kaj šele da bi pil.
Kemiji v možganih pač ne moreš ukazovati.


Pa pustmo strokovne izraze pa to.

Hi,

Jest sem do srednje sole hodil k zobozdravniku v psihiatricno kliniko Polje. Samo zaradi zob, da ne bo pomote, pa moram reci, da mi sama ustanova ni nikoli zbujala kaksnega srednjeveskega filinga. Morda zato, ker sem se gibal predvsem po odprtih oddelkih. Sem pac poznal osebje, ki je delalo tam. Kako je bilo po drugih oddelkih ne vem.

So mi kasneje pripovedovali kaj ljudje pocnejo svojim ostarelim starsem. Veliko primerov je bilo, da so ostarele in tudi nemocne starse otroci strpali v umobolnico, ces da so tako ali drugace umsko prizadeti, pa so bili samo npr. senilni itd., itd.,pac to kar vecino od nas caka v starosti. To so poceli enostavno zato, ker je dom za upokojence potrebno placati, bolnica pa je zastonj. Kasneje je glavni psihiater ustanove naredil red in vse ljudi omenogle zgolj od starosti in ne kaksne psihicne bolezni poslal v dom za upokojence. Pac tja, kamor naj bi "spadali".

Najvecji poklon sami bolnici pa je, da se je veliko teh ljudji potem hotelo samih vrniti vanjo! Predvsem zaradi nege, oskrbe, hrane, tudi okolja in osebja. To je en tak pozitiven, pa vsekakor resnicen utrinek iz zivljenja te bolnice.

Kako je danes s tem, ne vem.

Sigurno ni vse tko svetlece, kot sem jaz zgoraj napisal. Vsaka zadeva ma dve plati, sam me zanima, ce je imel kdo od kritikov Polja kdaj osebne izkusnje s
shizofrenikom v blodnjah. Verjetno ne. Zadeva vsekakor ni prijetna, sploh zato, ker pogovor in razumevanje zal popolnoma nic ne koristita.

Je pa zanimivo, da so rekli, da so notri tudi mladi, ki so prisli k njim po krajsem ali daljsem "izletu" v Indiji, "zamaknjeni" v boga itd. do te mere, da so bili popolnoma nesposobni funkcionirati v nasi zahodni realnosti in tako poskrbeti za sebe in svoj "real" life.

Notri seveda niso prisli sami, ampak so jih pripeljali starsi, prijatelji itd. Vsekakor pa ni bilo zadaj nobene zarote, zgolj zelja pomagati.

Pri nekaterih je ta zamaknjenost v vizije in glas boga itd., itd. ostala trajno, tako, da je bila edina mozna diagnoza shizofrenija in seveda tablete.

A so se ga v Indiji zgolj butalih s kaksnim extra evil sitom, pa jih je zamedlo, ali so se kje med meditacijo odprli, pa se potem niso zaprli ali kaj drugega ne vem.

Vem samo, da zahodni zdravnik take luknje v psihi in s tem priliva iz neznanega, kot bi rekel Castaneda, ne zna drugace zakrpati kot s tabletami. Zal.


Lp
Jst

Samson wrote on 06.01.2004 at 21:35:12:


Samson, to v praksi ne drži. Ne v svetu, ne pri nas. Alkoholizem je dosmrtna bolezen, tudi če alkoholik abstinira, še ni ozdravljen in tudi nikoli ne bo smel poskusiti kozarčka vinčka, ne alkoholičnega bombončka, ne biti v narkozi... vse je recidiv. Vse se dogaja v glavi in ni še nič naredil alkoholik, če je "samo" nehal piti. To trajajo leta in leta, da se zdravi telo in duha.