tole sem pa jaz dobil na email

PSIHIATRIČNA KLINIKA POLJE ALI ŽENITVENA POSREDOVALNICA TRUPEL



Vsakomur se lahko zgodi, da pride v psihične težave iz nešteto razlogov. Zdravniki in psihiatri naj bi bili tisti, ki bi lahko pomagali ljudem v stiski, brez da ljudem poškodujejo njihove možgane ali razvrednostijo njihovo dušo. Torej bi morali biti pravi servis ljudi v privatnih in državnih ustanovah.


Žal na slovenskem poznamo psihiatrijo kot podaljšano roko političnih interesov iz pretekle zgodovine in kot kaže jo je mogoče še vedno uporabljati za iste namene. Ne samo to, tudi kvaliteta njihovega dela je površna in naravnana tako, da iz človeka naredijo z inekcijami le živo truplo. Torej ko boste imeli tovrstne težave, se vam lahko zgodi, da ne boste nikoli več človek, pa tudi žival ne, saj vam bodo tako preprali možgane, da vam ne bodo delovali več naravno, le omejeno in odvisni boste od nadaljnjih kemijskih preparatov. Nihče se v bolnici Polje oz. v Sloveniji ne bo z vami ukvarjal kot človek, ki bi vam rad pomagal, vas analiziral, poiskal ustrezno psihoterapijo. Za njih boste le številke, ki jim je potrebno vbrizgavati določeno količino preparatov. Najlažje se je nekoga znebiti tudi na način z uničevanjem možganov. Iz motivov fiksnih idej politike in slovenske psihiatrije ste lahko na ta način odstranjen politični konkurent ali če preveč veste in postanete lahko nevarni določenim političnim interesom, ki sicer sploh niso volja ljudstva. Če primerjamo slovensko politiko v preteklem sistemu je brez podpore ljudstva prisilila ljudi k njihovim usmeritvam. Danes ni nič drugače, saj so isti ljudje poskrbeli, da so še vedno na oblasti. Torej množica ljudskih trupel brez lastne iniciative prej,  množica ljudskih trupel brez lastne iniciative danes. Dokazov za stanje v Sloveniji mi ni potrebno prilagati.


Moje lastne iskušnje s slovensko psihiatrijo so vsekakor izredno negativne.


Šele rodil sem se in mojo mamo so že uničili v bolnici polje z elektrošoki za vedno. Nobene moči nisem imel svoji materi pomagati. Zgodilo pa se je tako; moj oče je bil šofer in je delal skupaj z mojimi strici v podejtu SAP. Ko je hodil k moji mami so ga moji strici odgnali in ga tudi pretepli. Mojo mamo so zaničevali in je bila deležna psihičnih pritiskov. En dan ni šla v službo na delo in odpeljali so jo v bolnico Polje. Tako se je končalo njeno človeško življenje. Prav zaradi tega sem ostal brez staršev.


Kot kaže je huskanje žensk in izolacija med dvema osebama v Sloveniji ljudem vrojena. Naj si bo to pri izbiri življenskih partnerjev  ali pri preprečitvi nastajajoče resne zveze. Vse svoje življenje že doživljam tak teror in tudi tega sedaj ne bom obišrno predstavljal, ker sem to že.

Toda zgodilo se je ponovno in tega bom predstavil. Namreč spoznal se dekle Vesno B., ki je po končani srednji šoli izgubila starševsko ljubezen, v katero je slepo verovala. Mati se je odselila kar v sosednji blok k drugemu moškemu, zapustila družino, brata Vesne B., Vesno in njihovega očeta. Vesnin brat je prodal računalnik za travo in njegova soba doma je postala center za kajenje trave in snifanje kokaina. Vesna je spala v kuhinji, oče si je pač poiskal drugo žensko in živela sta v svoji sobi. Mati neprestano napada bivšega moža in izvaja teror nad vsemi. Nima pa nobene moči urediti karkoli. Celo kasneje sem izvedel, da je upokojen psihični bolnik.


Vesna je pričela iskati ljubezen svojega življenja kjerkoli, po diskotekah, na ulici kjer je nadalje odraščala. Povsod so začutili, da je izgubljena in so jo le iskoriščali. Raznovrstnih drog ni manjkalo in padla je v psihično stanje iz katerega ne najde prave poti. Spoznala je tudi mene in se zaljubila vame. Ker sem 20 let starejši od Vesne, je njena bolna mati pričela izvajati teror tudi nad menoj in še huje nad Vesno. Iz Vesne je naredila prostitutko in jo še globje pahnila med mamilarje. Vesna se je vračala k meni, mati pa jo je le še bolj trpinčila. Nad menoj je dvignila Policijo in kdo ve še kaj. Obtožila me je, da Vesno drogiram in zato hodi k meni. Jaz sem res kadil travo zaradi tega ker sem se razšel s prejšnjo žensko in si nisem znal pomagati drugače, v alkohol nisem šel, prav tako ne v tablete ali psihiatrijo. Trava mi je pomagala in počasi se prišel k sebi. Da sem kadil travo, so vedeli vsi, kateri so pač to hoteli vedeti. Nikoli nisem užival drugih stvari, nikoli nisem drog prodajal ali ponujal. Travo sem kadil do aprila 2003 zatem sem popolnoma prenehal s tem.


Ukvarjam se tudi s fotografijo in video z ženskimi fotomodeli, posnamem tudi kakšen erotični film, toda nisem zvodnik in ne drogiram ljudi. Tudi z drogiranci ali pijanci in kriminalci nočem imeti opravka.  Verjetno pa imam tudi jaz pravico delati tisto kar me veseli in kar mi prinaša tudi denar. Ukvarjam se tudi s turizmom in poslovnimi zadevami, pa mi je marsikdaj moj uspeh na silo preprečen. Prav tako sem politično cenzuriran. V umetniškem delu pa mi nihče ne pride do živega, saj je to moje avtorsko delo in ljudje imajo take stvari radi. Torej lahko naredim vse za svoj poslovni in politični uspeh, ne da bi kopiral Billa Clintona.


Toda tudi temu ni tako enostvano v Sloveniji. Ko ti politični aparat nahujska tvojo žensko proti tebi in iz obupa pričneš kaditi travo padeš na novo politično mino.


Vesnina mati je širila govorice, da jaz njeno hčerko drogiram, čeprav ni bilo nič res, zatem pa jo je hotela na silo odpeljati na neko zdravljenje v Italijo. Njeno mamo in Policijo sem dal na sodišče in zahtevam preiskavo. Ker je obstajala resna nevarnost, da Vesno mati odpelje v Italijo sem odšel na socialno službo in Policijo in zahteval nek postopek, saj je mati Vesni ponovno odvzela prostost in jo zaklenila. Vesna je tako pristala v bolnici Polje. Po enem tednu sem jo pričel obiskovati. Vsak dan sem ji prišel na obisk. V bolnici je že dva meseca na zaprtem odelku in ugotovili so ji pishozo z možnostjo šizofrenije. Prav to kar trdim jaz, vendar z drugimi besedami. Nihče se ji ne želi dovolj posvetiti, za njih je le številka za inekcije. Tudi z menoj se nočejo prav dosti pogovarjati, nimajo časa, inekcije hlapijo. Točno 30. decembra 2003 mi je zdravnik prepovedal obiskovati Vesno, natvezil pa je da so v Vesni našli opiate. Torej sem jo drogiral jaz, čeprav je tam raznovrstnih bolnikov veliko. Od zdravnika sem tako kot pri njeni materi zahteval takoj policijo in sodišče, da se to razišče. Zdravnik mi je odgovoril, da ni potrebno policije, da je to interna zadeva. Prav tako njena mati ni hotela policije, ko sem to pri njej doma zahteval, čeprav je na policijo hodila, do mene ni prišel nihče. Postavlja se vprašanje, kdo stoji za temi tezami ali mogoče črna politična naveza starih okostenelih komunističnih politikov ali koga drugega. Nekdo prav gotovo ve za kaj gre, ali bom lahko kdaj izvedel resnico?


Zaradi teh blebetanj se lahko zgodi, da bom nekdaj v družbi, ko je nekdo zaužil kakšno drogo in bom takrat zares kriv, da sem mu dal drogo jaz. Hvala lepa za takšno demokracijo. 31. decembra 2003 sem odšel na policijo h kriminalistični službi in zahteval preiskavo. Obakrat droga v lastni hiši doma in v bolnici, kriv pa je nekdo tretji.


Ta dan sem odšel na prznovanje novega leta v Trst na ulico, da vsaj en dan v letu ne preživim s totalnimi debili. Veliko časa sem potreboval, da sem se sploh malo lahko vživel v praznik.


Ko sem obiskoval Vesno mi je en dan pristopila starejša sestra in me pričela provocirati zakaj si Vesno lastim, da se bo Vesna pozdravila in si poiskala drugega fanta. Tudi oba zdravnika na III. zaprtem oddelku sta se čudno obnašala in povdarjala razliko v najinih letih.

Torej zakaj so mi preprečili obiskovati Vesno, saj si ona tega želi in me ima zelo rada? Morda zato, da nebi videl kako bodo iz nje naredili truplo in ji poiskali drugo truplo in iz njene duše izbrisali ljubezen do mene?


Povedal sem jim, da pri svojih 2 letih nisem mogel svoji materi pomagati, ko so jo uničili, da sem pa vsaj sedaj dovolj star, da lahko Vesni pomagam.


Prav nič se ne bojim slovenske psihiatrije in njihovega pranja možgan in rezanja duš.

So preplitki zame.



Najbolj pravično bi bilo, da si med sabo perejo možgane skupaj s politiki, ki so uničili Slovenijo, jo pokradli in prodali. Vedno sem se boril proti temu.



Ne bojte se bolnice Polje, nič vam ne morejo, le če veste kaj hočete, prav tako ne slovenska umazana politika.



V Italiji sploh ni norišnic, so samo zapori.



Tudi jaz sem deloma Italijan in moje geslo je bilo in je še vedno:



GRAJSKE JEČE BODO POLHNE, seveda tistih, ki so vas pokradli.



Še naprej bom snemal porniče !!! SLEDEČI FILM BO: TRUPLO NA POLJU





Oprostite za ta s-p--a-m, ne gre drugače, CENZURA !!!



B&o&r&i&s V$a$l$e$n$č$i$č, 1. s-l-o-v-e-n-s-k-i k-r-a-l-j













 

ja nekaj sem jih poznal,

ki so jih spravili noter

še kolikor toliko normalne,

ampak ko so prišli ven,

v njih res nekako ni več življenja.

z marsičem, kar je tu napisano glede splošnih stvari se strinjam in mogoče bi res bilo najbolje tak srednjeveški način zdravljenja v bolnici Polje, ki je podoben ruskim razmeram takoj nadomestiti z metodami, ki jih uporabljajo zdaj v sodobni Evropi.
Ali ne gremo tudi mi v Evropo?

Metode so definitivno za časom... So še do nedavnega elektro šoke spuščal.

So do nedavnega jih spuščali, to vem iz druge roke, od psihijatrove hčere.

Quote:

???

bp

m wrote on 06.01.2004 at 10:22:27:


ja že nekaj časa, tud, ???

Samson wrote on 06.01.2004 at 17:15:35:

Se ne tako dolgo nazaj, so imeli v tej bolnisnici nekaj cemur se je reklo sprejemni oddelek, kjer so se navadno znasli ljudje z manjsimi problemi skupaj z ljudmi z akutnimi psihozami. Na tem oddelku je bolnik lahko ostal tudi par tednov "na opazovanju", kaksne posebne terapije razen konjskih doz pomirjeval pa ni prejemal. Bivanje na sprejemnem oddelku v za vsakega bolnika zelo stresnih okoliscinah, ki niso ravno blagodejno vplivale na bolnikovo stanje, se je koncalo z diagnozo in napotitvijo na enega od zaprtih, polodprtih ali zaprtih oddelkov, kjer se je zacel proces zdravljenja. En starejsi in ze precej sklerozen gospod je izjavil, da tako ponizan kot je bil tam, pa v svojem zivljenju ni bil, pa je dal skozi tudi internacijo in zapore v 2. sv. vojni.

Zdaj ne vem, ali se je vmes kaj spremenilo.

Sem se pa ze vprasal, ko sem srecal ljudi, prej polne zivljenja, da jih je ze kar odnasalo, z ugaslimi ocmi, kaj je hujse, bolezen, ali zdravilo.

lp bp

stoychi wrote on 06.01.2004 at 18:48:14:


Meni ne gre toliko za dobro ime neke ustanove, kakor bolj za treznost v poslušanju raznih zgodb.
Sama sem delala v podobni ustanovi in verjemite, da je včasih riskantno vzeti zaprmej neka pripovedovanja. Bila sem priča marsičemu, od namišljenih otrok, do izpadov ob prividih itd itd.
Tako, da predlagam najprej... treznost.

Kot drugo... ja... Lola, obstaja nacionalni program, ki med drugim vsebuje program OPOLNOMOČENJA. Ta zagotavlja oz. naj bi, tudi zagovoništvo. Predvsem v smislu pravice razpolaganja z lastnim telesom, pravico do informiranosti, do razpolaganja z lastnimi sredstvi itd.. Lahko si predstavljate, kako odgovorno je delo zagovornika. Žal so zdravila za marsikoga nujna.

Vem pa tudi za primer, ko je šlo za malomarnost pri kombiniranju zdravil (psihofarmakov) s hormoni. Psihiatrija je področje medicine, kjer je (možnih) največ zlorab.

Zato je prav, da se o tem pogovarjamo.
stoychi wrote on 06.01.2004 at 18:48:14:


Saj pravim, bodimo trezni in realni.
Ozdravljenja v psihiatriji ne boš videl. Videl boš zazdravljenje, kar bo ogromen dosežek že.

Jaz vidim večji problem v tem, da manjka psihoterapija.
Sama zdravila pomagajo pač kemično, a še vedno ima človek neke vzorce za razumet. Če ima le dovolj stika z realnostjo. Če ni stika z realnostjo, pa se tudi psihoterapija ne more izvajati.