Lilith
5
   
Offline

..to be more like me and less like you...
Posts: 1554
|
Evo, imam nekaj za vas, kar je vsaj meni zamajalo moj "lepi mali varni svet". Torej, konec lanskega leta me je zbrihtala tista afera z ukrajinsko prostitutko, ki da je umrla za aidsom in še čem. In sem začela resno razmišljati, da mogoče kaj imam, pa sploh ne vem!!! In mogoče sem v tem času že komu naprej dala, pa nobeden ne ve... Ker po neki logiki je dovolj, da je le en človek okužen, pa se ta veriga po spletu okoliščin lahko razširi po celi Sloveniji. In tako sem šla na test - pa ne si misliti, da je to lahko. Izredno težko je sprejeti to odločitev, pogumen moraš biti, res ni easy, ker ves čas nekje v ozadju kljuva tisto vprašanje - kaj pa če sem okužen?
No in grem...pet nas je bilo tisti dan na testiranju, kot zanimivost - jaz edina ženska, en starejši možak in trije fantje med 23 - 32 od oka. In enega od fantov je sestra ogovorila "o vi ste pa ponovno". Na njegovo nesrečo sem jaz to slišala, ker sem ravno prišla izza ovinka po hodniku. In takrat sem prvič v resnici pomislila, da je hiv tudi mariborska realnost. Do takrat sem ga v bistvu v mislih kar precej v LJ odrivala. Hecno, kako bežimo pred tem, kar nas ogroža.
No, ne bom okolišila. Tiste tri dni čakanja je meni pomenilo pekel, to že moram povedati. A sem imela srečo, dobila sem novo priložnost. Marsikdo je ne. In res pozivam vse, da se zamislite nad dejstvom, da hiv ni nekaj, kar se dogaja drugim drugje, pač pa tudi naša realnost. In s svojim pogumom, s svojo odločitvijo za testiranje lahko nekoč nekomu rešite življenje, če je slučajno (pa Bog ne daj) že za vas prepozno. Ravno ta misel je mene katapultirala na test. Ker res nisem hotela živeti z občutkom, da morda sejem smrt zaradi lastne nesposobnosti soočiti se z življenjem.
|