Samson wrote on 11.11.2003 at 00:41:13:


Kdaj sem jo že jaz skapiral Dragi Samson.

Tale tazadn stavek, KRVAVO ZASLŽENE TROFEJE me pa enmal moti, kajti krvavo zaslužene trofeje so povečini krščanske trofeje pridobljene z ognjem in mečen.

Vse za stvar krščanstva.

Izdelovalec mečov Kreden.

titud wrote on 11.11.2003 at 09:16:14:

V današnjem svetu, ki postaja vedno manjši in ki se vedno bolj globalizira, je "privlačnost različnosti" pogoj za (strpno) preživetje in sobivanje, lahko celo trdimo, da je kar življenska nuja.
"Skupnost podobnosti" je preživeta forma sobivanja in se kot taka neizogibno poslavlja na odpad zgodovine človeštva.

Samson wrote on 11.11.2003 at 00:41:13:

Men se je tale tvoja pika ko en dober hec zdela. Še boljši hec se mi je zdelo, ko sem vidla, da ti misliš, da nas boš z njo motiviral, razjezil, sforsiral v neke spremembe, ki se predvsem tebi zdijo nujne.
Zdej, razlog, zakaj me črna pika tak malo moti je mogoče zato, ker tak prvošolsko deluje , ker sem že davno prišla nad to, da bi se mogla uklanjat nekim pravilom nekih institucij (v tem primeru šole), ki nagrajujejo in kaznujejo. Če človek misli kar misli in čuti kar čuti, in po svojih notranjih odzivih tud deluje že tak dolgo, bi lahko razumel, da je neka naša notranja motivacija, ki je zunanje okoliščine in omejevanja do danes niso zatrle pač tolko močna, da je praktično neuničljiva.
Zato sem to piko vzela kot tvoj osebni odziv. Ta odziv pa kaže, da je v tebi verjetno še zlo močno ukoreninjeno pravilo nagrajevanja/kaznovanja, da na tak način deluješ v družbi ljudi. Še vedno očitno misliš, da nek zunanji red pogojuje notranjega in da se da zunanje stvari reševat z nekimi sredstvi omejevanja in nadziranja, ne pa osebnim notranjim razumevanjem.

Ker nekak ne razumeš (al pa nočeš razumet?), zakaj so problemi, ki jih imaš z nami (mano), tvoji, ne pa naši (moji), pač obrni stvar okoli. Recimo, da imam jaz problem s tabo, strašno me mori, da ti ne razmišljaš po moje in za to, da tvoje mišljenje spreobrnem bom uporabla vso silo, saj je moja zmaga nad tvojim načinom razmišljenja ključna za mojo osebno srečo. A se boš torej meni na ljubo spremenil? Še vedno misliš, da so moji problemi tvoji in da jih moraš reševat? Verjetno ne. A si torej vesel, da imam probleme s tabo? Verjetno ti ni preveč mar in si misliš, eh, to so njeni problemi, naj jih reši kot ve in zna. Če si malo bolj sočune narave, si lahko misliš, upam, da bo to rešila in da ne bo živela življenje dalje z nerešenim problemom z mano.
Ampak, a ni to en neumen način reševanja problemov? Da ga obesim na tebe, če ga imam? Moje sreče in miru ne more pogojevat to, da spreminjam druge ljudi, ker nikol ne bo konca mojemu delu, edini človek, ki mi je na voljo za spreminjanje, sem sama. Gape je o tem reševanju zunaj al pa v sebi, fajn razložil.
Lahko pa rešim ta problem tako, da ga razčiistim v sebi. Zakaj ti ne pustim bit tak kot si? Kaj v meni me sili, da na tvoji koži potrjujem svoj prav? Zakaj je nek širši smoter dragocenejši kot osebni, če pa prebiva bog v vsakemu in vsakega vodi po svojih poteh? Kaj bom pridobila, če te bom spreobrnila? Novega vernika? A je meni osebno novi vernik sploh pomemben, a je pririteta skrbet za nove cerkvene ovčice al za lastno duhovno rast? Ko bo življenja konec, pa se bom srečala z Jezusom, me bo pohvalil za ta trud, a bo rekel, hvala draga Devi, da si rešila tolko duš? Po moje me še pogledal ne bo in si mislil sam pri sebi, kaka izguba življenja, dal sem ji življenje, zavest, razum, čustva in namesto, da bi delila ljubezen in bila velik in dober človek, se je šla rajši igrice z ljudmi, jih spreobračala in jih odvračala od tega, da se iskreno v srcu srečujejo z mano. Kaj je naredila za sebe? V čem je zrastla, kaj je razumela? Nič, samo druge je poučevala in izgubljala moje darilo. Črne pike je delila v mojem imenu
In ti še vedno misliš, da je katoliški smoter pomembnejši od osebnega sledenja? Da je spreminjanje zunanjih stvari pomembnejše od notranjega razumevanja? Se ti ne zdi, da izgubljaš svoje dragoceno življenje z drugimi, namesto da bi opravljal svoje delo?

Devi wrote on 11.11.2003 at 10:22:26:



Devi, kaj naj rečem, ENKRATNO si tole napisala.
Svaka ti čast.
Zdej pa še edino ostane, da odvržeš tistega zlobnega hudičeka, ki se včasih v tebi prebudi in boš kulj punca.

Dragi Samson, tule si pa skasiral eno tisto tvojo ČRNO pikico.



Črna pika Kreden.

Bardo_Thodol wrote on 11.11.2003 at 11:07:44:



Ja, maš prav. Doktrina podobnost ma zlo omejeno kreativno potenco: ko si podredi vse različno, si dinamiko vzpostavlja tako, da se začne diferencirat v seb in si s tem spet ustvarja pogoje za združevanje na podlagi podobnosti/pravovernosti.  Zarad tega razpadajo posvetni imperiji pa  civilizacije, zarad tega se je prakrat vzgodovin na znotraj zdiferencirala tud cerku kot imperij duha.

V bistvu je težko ločit, kdaj gre za doktrino podobnosti in kdaj različnosti. Po moje trenutno na mikro nivoju najbolj  dinamično  deluje doktrina podobnosti (lokalna skupnost, majna firma. družina) zato tud družboslovna zanost ugotvlja, da se demokracija obnese le še v majhnih skupnostih in da je na nacionalnem/transnacioanlnem nivoju presežena/neuporabna. Tam nastopajo pripadniki teh mikro skupnosti v medsebojen odnos po principu 'privlačnosti različnosti', kreativnosti ne črpajo več iz medsebojne podobnosti, temveč zavedanja različnosti. Še več, različnost celo  poudarjajo ali celo na na novo ustvarjajo.  

Če ta proces še mal potenciraš oz. če prepostaviš, da  proces oblikovanja globalizacijske zavesti   poteka  s hkratnim razvojem samozavedanja,   pol itak začneš izhajat iz tega, da je vsak v končni fazi podoben le samemu seb in ne bo čutu prav nobene potrebe po tem, da bi se kogarkoli loteval oblikovat po seb ampak bo v drugemu prav zarad njegove različnosti najdu vir in inspiracije pa spodbudo, da bi se tud sam
induvidualziral.      

Valentinaa wrote on 11.11.2003 at 12:25:14:


Evo, tebtud:
 
če^.lo

kolk ti lepo pristaja  

Jaz komot vzamem eno od teh črnih pik, ki jih deliš.
Upam da je tebi zdaj kaj lažje, čeprav meni ni težje.