naj dodam še nekaj;

pomoje nič bodisi ne obstaja, se dogaja, ali se bo oziroma se je dogajalo, kar tako "brezveze"

vse ima nek svoj smisel, namen...

in verjetno tudi svobodna volja ni kar tako brezveze....

ali imamo svobodno voljo zato, da dosežemo poplno nenavezanost (praznino) ali jo imamo zaradi doseganja/produciranja ljubezni ?

res je, da se lahko zgodi, kot je titud povedal, "preobremenjenost" ampak po vsej logiki, iskrena ljubezen tega ne vsebuje in ne more vsebovat...

kako torej izrabiti "svobodno voljo/izbiro" je pomoje glavno vprašanje ?  ali jo izrabiti v sebične namene ali v skupne ?  oziroma, s težiščem na "egotu"(sebi) ali s težiščem na "služenju" (drugemu) ?


LP

titud, pomoje nam je svobodna volja dana prav zaradi produciranja ljubezni....z prisilo namreč ljubezni ni mogoče ustvariti, živeli pa bi prav tako lahko brez svobodne volje (samo na podlagi prisile)

meni se zdi (pa tud-ti si to menda že večkrat povdaril ), da je ljubezen nujno potrebna za posameznikov "razvoj" saj smo naveszandnje družbeno-socialna bitja (ljubezen na podlagi odnosa), ampak ni mi jasno kako spraviš ljubezen v neko impersonalno praznino

navezanost na veliko število stvari je seveda slabo,  ampak popolna nenavezanost pa pomoje ne prinaša ljubezni (zadovoljstva)

mogoče boš zdaj rekel, da ti ne vidiš smisla v kratkotrajnem/dolgoročnem/večnem zadovoljstvu, ampak pomoje vsi delujemo v vsakdanjem življenju z namenom bit srečni (zadovoljni), pa magari na način sizifove eksistencionalno-uporniške drže  




Quote:


ali si ti sposoben sproducirat iskreno ljubezen, brez objekta, ki ga ljubiš ?  ko govorim o smislu ljubezni, ne govorim o smislu nasplošno, ker to je itak "zadovoljstvo", ampak o tem, da je za iskreno ljubezen potreben nek objekt, ki ga ljubiš...drugače to ni ljubezen

in če si ti hkrati subjekt (ki ljubiš) in objekt (ki ga ljubiš) pomoje to ni ljubezen ampak poželjenje, saj v bistvu "ljubiš" samega sebe

rezultati ljubezni (zadovoljstvo) pa so seveda odvisni od naše iskrenosti in ponižnosti


LP

ketna je v tebi toliko časa, dokler ne začneš spreminjati svojih navad. To, da se človeku kdaj pa kdaj sesuje živlejenje je dobra stvar zanj, da vsaj vidi, da življenje ni to, kar je on mislil, da je.

dobro je, deliti pozitivne izkušnje do katerih smo preko tega prišli, ampak kaj ko je naše mišljenje običajno tako, da se take stvari itak dogajajo samo drugim, dokler se nam res ne zgodijo in si rečemo, zakaj nisem takrat poslušal in upošteval koristen nasvet
tako, da vsak mora iti skozi svojo življenjsko šolo in stvari, ki najprej zanj izgledajo slabe, so v bistvu dobre, ker ga le te v njegovi zavesti premaknejo naprej.
Ni potrebno, da bi človek dosegel svoje dno za to, da bi začel skrbeti za svojo osebno rast, je pa res, da ko to enkrat stori, so ljudje raje v njegovi družbi, ker ne teži nič več niti sebi, niti drugim in je vedno lahko v družbi lepo sproščen.
Ali si ti tega želiš pa je seveda odvisno od tebe.
Veliko ljudem se zdi, da brez smiljenja samemu sebi enostavno ne bi znali živeti.

Quote:


Tudi to je smisel. Eden od smislov. Važno je da imaš smisel.

titud
Quote:

se strinjam . . ce ljubis zaradi nekega smisla (zaradi sebe tu mislim) to vec ni iskrena ljubezen

titud
Quote:

saj od ljubezni ne smes nic pricakovat . . ker cim nekaj pricakujes tudi ni vec iskrena . . ce nic ne pricakujes se izpolni

snowball
Quote:

cist odvisno s katerega vidika pogledas  

Quote:


Kako pa lahko ljubiš zaradi nekega smisla? Ljubiš, ker tako čutiš. Ker prihaja ljubezen od znotraj.

Čim je prisoten smisel, naprimer denar, pa si rečeš, tale ma pa denarja, joj kako ga ljubim....ja pol je to že neiskreno. Oz. je to ljubezen do denarja. Denar pa spet lahko iskreno ljubiš.