Svet pogovorov - Print Page

Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl General >> Splošno, aktualno ... >> SMISEL ?....II. http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1065012722 Message started by Harry on 01.10.2003 at 14:52:02

Title: SMISEL ?....II.
Post by Harry on 01.10.2003 at 14:52:02

Tule naprej. Od tukaj:

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=1064149822;start=210#213

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by mind on 01.10.2003 at 15:48:43

naj dodam še nekaj;

pomoje nič bodisi ne obstaja, se dogaja, ali se bo oziroma se je dogajalo, kar tako "brezveze"

vse ima nek svoj smisel, namen...

in verjetno tudi svobodna volja ni kar tako brezveze....

ali imamo svobodno voljo zato, da dosežemo poplno nenavezanost (praznino) ali jo imamo zaradi doseganja/produciranja ljubezni ?

res je, da se lahko zgodi, kot je titud povedal, "preobremenjenost" ampak po vsej logiki, iskrena ljubezen tega ne vsebuje in ne more vsebovat...

kako torej izrabiti "svobodno voljo/izbiro" je pomoje glavno vprašanje ? ali jo izrabiti v sebične namene ali v skupne ? oziroma, s težiščem na "egotu"(sebi) ali s težiščem na "služenju" (drugemu) ?

LP

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by titud on 01.10.2003 at 16:43:27

mind wrote on 01.10.2003 at 15:48:43:

Svobodna volja ni namenjna temu, da bi si z njo izbral način/pot/sredstvo, da bi skalo prvalu na vrh tako, da se ne bi več prkotalila nazaj. Svobodna volja je v tem, da jo ne nehaš valit, čeprav bi jo lahko nehal valit kljub temu da veš, da se ti bo prkotalila nazaj. Da uprno vztrajaš v valjenju skale, čeprav to nima nobenga drugega smisla kot v morda v tem upornem valjenju samem. Svodne volje se po moje drgač 'izrabit' ne da.

Iskrenosti ljubezni se more tehtat po njeni smiselnosti. Jest bi clo upal trdit obratno, da manj je smiselna, več ma iskrenosti v seb. Tko da ljubezen bi jest kar označu za eno obliko medsebojne solidranosti v upornem vztrajnju v brezmislu. Preobremenjenost nastop koj, ko jo kot tako začneš jemat za edin in končn smisu, če zarad nje začneš živet za utvaro, da ti bo z njeno pomočjo uspel enkrat ustavt kamen tam gor al clo zavlit čez. S tem pričakovanjem ljubezni ne smeš obremenit, ker ti bo postala samo novo, dodatno breme, ko ti tega pričakovanja ne bo zmogla izpolnt. :P :)

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by mind on 01.10.2003 at 22:11:23

titud, pomoje nam je svobodna volja dana prav zaradi produciranja ljubezni....z prisilo namreč ljubezni ni mogoče ustvariti, živeli pa bi prav tako lahko brez svobodne volje (samo na podlagi prisile)

meni se zdi (pa tud-ti si to menda že večkrat povdaril ), da je ljubezen nujno potrebna za posameznikov "razvoj" saj smo naveszandnje družbeno-socialna bitja (ljubezen na podlagi odnosa), ampak ni mi jasno kako spraviš ljubezen v neko impersonalno praznino

navezanost na veliko število stvari je seveda slabo, ampak popolna nenavezanost pa pomoje ne prinaša ljubezni (zadovoljstva)

mogoče boš zdaj rekel, da ti ne vidiš smisla v kratkotrajnem/dolgoročnem/večnem zadovoljstvu, ampak pomoje vsi delujemo v vsakdanjem življenju z namenom bit srečni (zadovoljni), pa magari na način sizifove eksistencionalno-uporniške drže :)

Quote:

Iskrenosti ljubezni se more tehtat po njeni smiselnosti. Jest bi clo upal trdit obratno, da manj je smiselna, več ma iskrenosti v seb.

ali si ti sposoben sproducirat iskreno ljubezen, brez objekta, ki ga ljubiš ? ko govorim o smislu ljubezni, ne govorim o smislu nasplošno, ker to je itak "zadovoljstvo", ampak o tem, da je za iskreno ljubezen potreben nek objekt, ki ga ljubiš...drugače to ni ljubezen

in če si ti hkrati subjekt (ki ljubiš) in objekt (ki ga ljubiš) pomoje to ni ljubezen ampak poželjenje, saj v bistvu "ljubiš" samega sebe

rezultati ljubezni (zadovoljstvo) pa so seveda odvisni od naše iskrenosti in ponižnosti

LP

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by vida on 02.10.2003 at 09:00:44

Edi: /Ne vem. Si mislila, kaj drugega/

Ja, nekaj drugega ...
Lej, Biblija, Maharadji in vse drugo je res dostopno vsem, ki to iščejo. Ampak ponavadi je tako, vsaj moja izkušnja je bila taka, da sem to začela iskat pri štiridesetih, ko se mi je življenje sesulo ...
A se tebi zdi to normalno ???
Zdaj, vse je odvisno od tega kako gledaš...oz. al živiš kolikor toliko zadovoljivo kot v tisti zgodbi pes na ketni in se ne zavedaš ...
Ne vem zakaj mam jaz v spominu, da se življenje da živet tud brez ketne ;)

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by stojchi on 02.10.2003 at 10:35:50

:)
ketna je v tebi toliko časa, dokler ne začneš spreminjati svojih navad. To, da se človeku kdaj pa kdaj sesuje živlejenje je dobra stvar zanj, da vsaj vidi, da življenje ni to, kar je on mislil, da je. ;)

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by vida on 02.10.2003 at 10:56:54

V redu ;)
Reciva, da sem se ketne na ta način že znebila (lahko me pa še mal ovira, tle to ni pomembno)...
V tem procesu sem si pridobila neke izkušnje ...
VPRAŠANJE :
A je dobro (pametno) jih delit, povleč kaj iz tega in pomagat sebi in drugim ?
Al je bolje skrbet za svojo osebno rast (razsvetljenje) in razmišljat takole "saj je dobro, da jih zadane, bodo vsaj prej dosegli dno"... ?

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by stojchi on 02.10.2003 at 11:19:04

:)
dobro je, deliti pozitivne izkušnje do katerih smo preko tega prišli, ampak kaj ko je naše mišljenje običajno tako, da se take stvari itak dogajajo samo drugim, dokler se nam res ne zgodijo in si rečemo, zakaj nisem takrat poslušal in upošteval koristen nasvet
tako, da vsak mora iti skozi svojo življenjsko šolo in stvari, ki najprej zanj izgledajo slabe, so v bistvu dobre, ker ga le te v njegovi zavesti premaknejo naprej.
Ni potrebno, da bi človek dosegel svoje dno za to, da bi začel skrbeti za svojo osebno rast, je pa res, da ko to enkrat stori, so ljudje raje v njegovi družbi, ker ne teži nič več niti sebi, niti drugim in je vedno lahko v družbi lepo sproščen.
Ali si ti tega želiš pa je seveda odvisno od tebe.
Veliko ljudem se zdi, da brez smiljenja samemu sebi enostavno ne bi znali živeti. ;)

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by Sn0wBall on 02.10.2003 at 14:08:30

kurc gleda še duhovno rast

bolj kot napreduješ, bolj se zgubljaš po džungli in bolj zaraščena postaja

kdor se ne ukvarja s sabo in drugimi, ter živi u megli se ima sigurno lepše.Se jeba da dobi čimveč dnarja,včasih je vesel, včasih žalosten, drugič siten in jezen, čez 20 let se preseli na beverly hills, si kupi eno mega TV, veliko hišo in potem je "srečen".

Več potegne ta od življenja kot pa "iskalec svetlobe".

to mi je ležalo na duši, čeprav je mal off-topic :-*

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by Harry on 02.10.2003 at 14:13:43

wrote on 02.10.2003 at 14:08:30:

Tudi to je smisel. Eden od smislov. Važno je da imaš smisel.

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by Sn0wBall on 02.10.2003 at 14:21:59

sej sm hotu rečt kako ima eden tak bolj osmisljeno življenje kot en duhovnež

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by joi on 02.10.2003 at 16:10:02

titud

Quote:

manj je smiselna, več ma iskrenosti v seb

se strinjam . . ce ljubis zaradi nekega smisla (zaradi sebe tu mislim) to vec ni iskrena ljubezen

titud

Quote:

Preobremenjenost nastop koj, ko jo kot tako začneš jemat za edin in končn smisu, če zarad nje začneš živet za utvaro, da ti bo z njeno pomočjo uspel enkrat ustavt kamen tam gor al clo zavlit čez. S tem pričakovanjem ljubezni ne smeš obremenit, ker ti bo postala samo novo, dodatno breme, ko ti tega pričakovanja ne bo zmogla izpolnt.

saj od ljubezni ne smes nic pricakovat . . ker cim nekaj pricakujes tudi ni vec iskrena . . ce nic ne pricakujes se izpolni

snowball

Quote:

Več potegne ta od življenja kot pa "iskalec svetlobe"

cist odvisno s katerega vidika pogledas :-/

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by joi on 02.10.2003 at 16:13:47

Kaj se tice resnice in smisla . . oboje (za vsakega posameznika) temelji na nasih osebnih idejah in prepricanjih . . zanimivo pa je da so le te rezultat tujih prepricanj (seveda malo spremenjene in prirejene) in v bistvu sploh ne moremo govorit kot o nasih osebnih prepricanjih!
. . pri iskanju smisla in resnice gre v bistvu samo za iskanje zanesljivega vira (ali boljse sprejemanje teorije - vecina dela to podzavestno) . . to teorijo si posameznik zbere ker mu cist preprosto osebno najbolj odgovarja . . za to ima vsak svoje razloge . .
dejstvo pa je da obstaja resnica . . katero predstavlja ena izmed teorij (in iz katere so vse ostale verjetno izpeljane)

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by Harry on 03.10.2003 at 00:57:19

wrote on 02.10.2003 at 16:10:02:

titud
se strinjam . . ce ljubis zaradi nekega smisla (zaradi sebe tu mislim) to vec ni iskrena ljubezen

Kako pa lahko ljubiš zaradi nekega smisla? Ljubiš, ker tako čutiš. Ker prihaja ljubezen od znotraj.

Čim je prisoten smisel, naprimer denar, pa si rečeš, tale ma pa denarja, joj kako ga ljubim....ja pol je to že neiskreno. Oz. je to ljubezen do denarja. Denar pa spet lahko iskreno ljubiš. ;) ::) :P

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by A. on 03.10.2003 at 08:41:00

ja sam je pa obratno res ko nekoga ali nekaj ljubiš življenje dobi večji smisel ;) ;D

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by sparkle on 03.10.2003 at 08:44:59

wrote on 03.10.2003 at 08:41:00:

ja sam je pa obratno res ko nekoga ali nekaj ljubiš življenje dobi večji smisel ;) ;D

pa še kakšen smisel ::) uuuu pa kako gre vse lažje od rok :o
p.s. mislm na tapravo ljubezen in ne zaljubljenost ;D :-*

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by titud on 06.10.2003 at 08:47:34

mind wrote on 01.10.2003 at 22:11:23:

Če je svobodna volja namenjena kreiranju ljubezni, pol ta mora ostat svobodna tud pol, ko je ljubezen že skreirala, ne pa da nas ljubezen od te človeške obsojenosti na svobodno voljo 'osvobaja'. Ker vsak, ki je ljubezen izkusu, točno ve, da takšna oblika svododnega služenja njej stokrat bolj ubijalska do svobodne volje kot pa vsaka prisila. V ljubezen se zatekat, ker s svobodno voljo nisi sposoben soočit, je destruktivna kreativnost, je infantilno in morbidno početje in je točno tista hrbtna plat ljubezni, ki zarad svoje privlačnosti 'bega od svobode' lovi folk v ideloške, religiozne, potrošniške in novodobne duhovne mreže.

Quote:

meni se zdi (pa tud-ti si to menda že večkrat povdaril ), da je ljubezen nujno potrebna za posameznikov "razvoj" saj smo naveszandnje družbeno-socialna bitja (ljubezen na podlagi odnosa), ampak ni mi jasno kako spraviš ljubezen v neko impersonalno praznino

Družbena pogojenost naše zavesti je v tem, da iz nje ne moremo uit, da odrešenja izven te socialne mreže ni mogoče izvest. Je ni niti v povratku na nagonsko/živalsko niti na transcedentno/božje. Naša zavest se nam kaže prav skoz to družbeno pogojenost, nam je v njej šele vidna skoz kulturo (jezik, simbole) preko katere dojemamo samega sebe. Kot taka se nam zavest kaže kot nekaj psihološko pogojenega, kar se sproti kosntituria tukaj pa zdaj, kar je vedno šele v svoji potenci, kar je in kar hrat (še)ni in kar je in ni hkrati. Taka percepcija ekistence je prazana in polna hkrat, ker tud če je napolnjena z ljubeznijo ni zato nč manj prazna. Pred tako pojmovano ekistenco se ne moreš v nč dokolončno trajnega/varnega zatečt, ne da bi si je hkrat odreku v svojem jedru, ki je prazno.

Quote:

navezanost na veliko število stvari je seveda slabo, ampak popolna nenavezanost pa pomoje ne prinaša ljubezni (zadovoljstva)

mogoče boš zdaj rekel, da ti ne vidiš smisla v kratkotrajnem/dolgoročnem/večnem zadovoljstvu, ampak pomoje vsi delujemo v vsakdanjem življenju z namenom bit srečni (zadovoljni), pa magari na način sizifove eksistencionalno-uporniške drže :)

Kratkotrajno/dolgoročno/večno zadovoljstvo je lahko doseženo le, če tukaj pa zdej živimo s polno zavestjo, brez odlogov, načrtov, žrtvovanj, strahov, obžalovanj in pričakovanj. To je po moje možno le ob zavedanju, da je jedro ekistence prazno (evropska misel pojma praznine ne more dojet, opredelitev pojma praznine je največji doprinos indijske filizofije v zakladnico človeške misli). Zahodnjake ta praznina plaši in jo povezujemo z nedejavnostjo/smrtjo/stanjem pred rojstvom, že stari grki so to praznino čist dobr opredelil skoz sizifovski nesmisu, aktivno delovanje v prazno, ki je kljub temu zarad zavestnega/upornega vztrajnaja v praznem polno na en bivansko človeški način. Takemu uživštvu pa tud bogovi zavidajo ::) ;)

Quote:

Samega sebe lahko polno ljubiš le, če ta ljubezen ni zatočišče/beg pred praznino lastne ekistence. Če se ljubiš kot objekt, ki poseduje sposobnost občutenja te ljubezni, pol je tukaj zraven takoj čist enak strah kot je zraven strah, ki se pridruži ljubezni do objekta, ki je izven tebe (da ne boš napr. izgubu ljubljene osebe). Zato mora bit tisto, ki te napolnjuje z ljubeznijo, polonoma prazno. Zato mora bit najprej prazna/nesmislena/absurdna tvoja eksisteneca sama.

Quote:

rezultati ljubezni (zadovoljstvo) pa so seveda odvisni od naše iskrenosti in ponižnosti

Ponižnost zame ni priznanje neke višje avtoritetite, ampak sposobnost sprejetja dejstva, da se vsak trenutek porajamo iz nič tako kot vse ostalo, da te tega ni strah, saj smo kljub temu uporni/svobodni kreatorji svoje sicer v naprej absurdne eksitence.

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by mind on 06.10.2003 at 11:50:09

titud:

Quote:

Če je svobodna volja namenjena kreiranju ljubezni, pol ta mora ostat svobodna tud pol, ko je ljubezen že skreirala

saj ostane

ko/če človeško bitje doseže ljubezen z Bogom, ne izgubi svoje identitete

v osvobojenem stanju (nepoistovečanju z materijo) lahko zazna in okusi svojo pravo, čisto, izvorno identiteto, ki nima nikakršnih materialnih primesi

ampak point je, da ko imaš enkrat mercedeza, se valda ne boš odločil spet za yugota

če si (večno) zadovoljen in živiš v ljubezni brez kakršnegakoli trpljenja, ni več možnosti za napačno "odločitev"

titud:

Quote:

V ljubezen se zatekat, ker s svobodno voljo nisi sposoben soočit, je destruktivna kreativnost, je infantilno in morbidno početje in je točno tista hrbtna plat ljubezni, ki zarad svoje privlačnosti 'bega od svobode' lovi folk v ideloške, religiozne, potrošniške in novodobne duhovne mreže.

Družbena pogojenost naše zavesti je v tem, da iz nje ne moremo uit, da odrešenja izven te socialne mreže ni mogoče izvest.

ok, naša zavest nujno potrebuje (je pogojena) z odnosi in brez tega "odrešenje" ni mogoče

titud:

Quote:

Naša zavest se nam kaže prav skoz to družbeno pogojenost, nam je v njej šele vidna skoz kulturo (jezik, simbole) preko katere dojemamo samega sebe.

tudi tukaj praviš, da je naša zavest "vidna" šele v soočenju oziroma na podlagi odnosov (družba,kultura,jezik, simboli...) in da torej šele s pomočjo "drugih" lahko dojamemo samega sebe

titud:

Quote:

Kot taka se nam zavest kaže kot nekaj psihološko pogojenega, kar se sproti kosntituria tukaj pa zdaj, kar je vedno šele v svoji potenci, kar je in kar hrat (še)ni in kar je in ni hkrati. Taka percepcija ekistence je prazana in polna hkrat, ker tud če je napolnjena z ljubeznijo ni zato nč manj prazna. Pred tako pojmovano ekistenco se ne moreš v nč dokolončno trajnega/varnega zatečt, ne da bi si je hkrat odreku v svojem jedru, ki je prazno.

pa ti ne bi hotel nekaj dokončno varnega,pa magari na račun odrekanja svojemu praznemu jedru ?

titud:

Quote:

Kratkotrajno/dolgoročno/večno zadovoljstvo je lahko doseženo le, če tukaj pa zdej živimo s polno zavestjo, brez odlogov, načrtov, žrtvovanj, strahov, obžalovanj in pričakovanj.

Quote:

To je po moje možno le ob zavedanju, da je jedro ekistence prazno

pa je sploh možno takšno zavedanje (stanje zavesti), če pa kot sam zgoraj praviš, je možno zavednaje lastne eksistence (identitete) le na podlagi družbe,kulture,jezika,simbolov..? torej naša zavest se lahko "prepozna" le v razmerju do objektov

titud:

Quote:

(evropska misel pojma praznine ne more dojet, opredelitev pojma praznine je največji doprinos indijske filizofije v zakladnico človeške misli). Zahodnjake ta praznina plaši in jo povezujemo z nedejavnostjo/smrtjo/stanjem pred rojstvom, že stari grki so to praznino čist dobr opredelil skoz sizifovski nesmisu, aktivno delovanje v prazno, ki je kljub temu zarad zavestnega/upornega vztrajnaja v praznem polno na en bivansko človeški način.

shinichi hisamatsu

polnost niča,satori :

Le jaz, ki ne pozna objektov, je jaz kot nikjeršnost, je povsem neodvisen. Je jaz, ki ni opredeljen od zunaj. A če sem to zdaj jaz, v katerem ni nič, pa bi še zmerom utegnil meniti, da obstaja zavest o tem, da ni nič. Toda dokler v meni obstaja zavest, ki ima za vsebino nič kot objekt, še dejansko nisem v stanju niča. Pravi nič sem jaz sam, to ni svet mojih objektov. V trenutku, ko nič postane objekt, je to že neko bivajoče in s tem nekaj, kar me ima ujetega. Če se niča kot ničesarnosti drži še samo najmanjša senca objektnosti, je to že nekaj. Le če dejansko in resnično nisem čisto nič, sem poplnoma nevezan in neomejen, prost in od ničesar več ujet. In zame tedaj ni nobene notranjosti ali zunanjosti več, ki bi lahko vplivali name, sem edinstveni"

je to to, o čemer ti govoriš ?

titud:

Quote:

Takemu uživštvu pa tud bogovi zavidajo

nekdo, ki je neomejen, ne bo nikoli zavidal nekomu, ki je omejen, bo pa do njega sočuten :)

titud:

Quote:

titud, pomoje če nimaš sposobnosti občutenja tud ljubezni ne more bit, zato ko praviš, da se ljubezen mora napolnjevat v "praznem", to ni ljubezen, saj v "praznem" kot sam praviš nimaš sposobnosti čutenja

strah, ki se pojavi takrat, ko gre za ljubezen do objekta, (npr. da jo/ga boš izgubil) pa je pri ljubezni z Njim povsem odveč

namreč ljubezen je obojestranska, in poteka med dvema neumrljivima, večnima dušama, ki imata enake interese

vse ostale "zemeljske" ljubezni so minljive in če se jih preveč oklepamo nas je upravičeno lahko strah te minljivosti
:)

sposobnost produciranja ljubezni med materialnimi telesi je mogoča le zaradi takšnih sposobnosti duše, ki poganja to telo

naša izvorna identiteta je torej aktivna, z ljubeznijo prežemajoča

ljubezen do sebe pa kot sem že povedal pomoje ni ljubezen

titud:

Quote:

to, da sprejmeš in te več ni strah svoje "absurdne existence" za mene ni ponižnost, ampak ponos

namreč, tud ponižnost more nujno vsebovat nek objekt, različen od tebe samega

LP

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by joi on 06.10.2003 at 11:57:55

Quote:

hm . . samo ce dolocimo naso eksistenco kot absurdno . . se mi zdi da lahko imamo velik problem (v primeru da ni absurdna) ;)

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by titud on 06.10.2003 at 16:04:30

mind wrote on 06.10.2003 at 11:50:09:

titud:

saj ostane

ko/če človeško bitje doseže ljubezen z Bogom, ne izgubi svoje identitete

v osvobojenem stanju (nepoistovečanju z materijo) lahko zazna in okusi svojo pravo, čisto, izvorno identiteto, ki nima nikakršnih materialnih primesi

ampak point je, da ko imaš enkrat mercedeza, se valda ne boš odločil spet za yugota

če si (večno) zadovoljen in živiš v ljubezni brez kakršnegakoli trpljenja, ni več možnosti za napačno "odločitev"

Ne vem, možno, ampak v to je treba najprej verjet. Valjda da ne more bit odločitu napačna, če se ne sprašuješ več o tem, ali je napačna. Samo za to rabiš vero, vera pa najde smisu/oporo v transcedentnem in od tam nazaj vpliva nazaj na izkustvo. Filozofija absurda nima v seb nč transcedentega, je odostnost vsake vere z zlo podobnim učinkom kot ga ima vska vera, saj se tem ko ne iščeš smilselonsti/opore lastne eksitence v bistvu znajdeš ekstencialno v isti (nematerilani) praznini, kot če jo opiraš na transcedentni smisel. Drgač povedan: če (ne) verjameš v nč je to v bistvu hrbtna plat tega kot če bi verjel v vse. Namest da bi se v-mislu, vse od-misliš.

Quote:

zakaj pa se mi sploh zatekamo v ljubezen v vsakdanjem življenju ? je potemtakem naše vsakdanje početje (tukaj in zdaj) infantilno in morbidno in sami sebe lovimo v nekakšne mreže ?

takšno (naravno) početje, bi ti torej na sebi rad preprečil ?

ok, naša zavest nujno potrebuje (je pogojena) z odnosi in brez tega "odrešenje" ni mogoče

tudi tukaj praviš, da je naša zavest "vidna" šele v soočenju oziroma na podlagi odnosov (družba,kultura,jezik, simboli...) in da torej šele s pomočjo "drugih" lahko dojamemo samega sebe

Nč ne želim preprečit, skoz to je treba it, se je treba nučit sprejet, da pol ne padaš več na vsak mamac in te ljubezen ne mreži več in ti ne mrežiš več drugih ampak samo si z drugimi v seb in sabo v drugih na en do kraja subtilen način, po katermu ni nobena stvar bolj važna od druge in se vse sinhronizira z vsem brez vnaprejšnjih izločanj in prioritet po hierhiji, ki naj bi jo določal nek vnaprejšnji smisu, pa če je še tko dobronameren. Ker kdo pa določa dobronamernost? Odrešilno je biti del tega valovanja in hkrat valovanje v celot, to psihosocialno potrebo pa na veliko izkoriščajo religije in ter veilke in male idelogije, ki jo rešujejo parcialno, pa jo ne znajo rešit globalno. Filozofija absurda je odgovor na neuspeh oz. na katastrofalne posledice poskusov sinhronizacije človeštva po nareku ene (najmočnejše/najplivnejše) ideje in je poskus sinhronizacije človeštva na odostnosti vsake ideje razen te, da je med sabo solidarna v nezmožnosti verjetja v kakršnokoli odrešilno idejo.

Quote:

pa ti ne bi hotel nekaj dokončno varnega,pa magari na račun odrekanja svojemu praznemu jedru ?

Jest osebno se bom počutim najbolj varnega takrat, ko me noben ne bo želu vzet pod zaščito. To se bo zgodl šele takrat, ko v men ne bo ničesaar, kar bi si želu drugi prilastit, ko to že raztalno med vse brez ostanka in bom v tem smislu prazen v jedru. To je po mojem edin možen preboj iz stanja otroškosti, narcisodnoisti, egoizma, infantilnosti, morbinosti v eno odraščeno/ odgovorno humanost 8) ;)

Quote:

Ti objekti so hkrat tud subjekti, ki se spreminajo z mojim vplivom nanje. Meje vzajemnosti so bolj zabrisene bolj ko je neka kultura prežeta z alkimijo ljubezni in bolj ko je tovrstno subtilna manj je posamezniku teba iskat nek induvidalen smisu za zapodlago lastne eksitence oz. se mu zmišljevat ene smisle, da bi ubežal pred neznostnostjo pomisli na abusrdnost lastne eksitence.

Quote:

polnost niča,satori :

Le jaz, ki ne pozna objektov, je jaz kot nikjeršnost, je povsem neodvisen. Je jaz, ki ni opredeljen od zunaj. A če sem to zdaj jaz, v katerem ni nič, pa bi še zmerom utegnil meniti, da obstaja zavest o tem, da ni nič. Toda dokler v meni obstaja zavest, ki ima za vsebino nič kot objekt, še dejansko nisem v stanju niča. Pravi nič sem jaz sam, to ni svet mojih objektov. V trenutku, ko nič postane objekt, je to že neko bivajoče in s tem nekaj, kar me ima ujetega. Če se niča kot ničesarnosti drži še samo najmanjša senca objektnosti, je to že nekaj. Le če dejansko in resnično nisem čisto nič, sem poplnoma nevezan in neomejen, prost in od ničesar več ujet. In zame tedaj ni nobene notranjosti ali zunanjosti več, ki bi lahko vplivali name, sem edinstveni"je to to, o čemer ti govoriš ?

Jest pa ti te filozofije ne bova nikol moga vzet čist za svojo, razen če nama kdo čist ne spere možganov. Finta praznine je v hkratnem zvedanju te praznine, ne pa v praznoglavosti, ki je le pripravljanje terena za nekritično filanje z vsakovrstno otročjo in morbidno ezoterično kramo.

Quote:

nekdo, ki je neomejen, ne bo nikoli zavidal nekomu, ki je omejen, bo pa do njega sočuten :)

titud, pomoje če nimaš sposobnosti občutenja tud ljubezni ne more bit, zato ko praviš, da se ljubezen mora napolnjevat v "praznem", to ni ljubezen, saj v "praznem" kot sam praviš nimaš sposobnosti čutenja

strah, ki se pojavi takrat, ko gre za ljubezen do objekta, (npr. da jo/ga boš izgubil) pa je pri ljubezni z Njim povsem odveč

namreč ljubezen je obojestranska, in poteka med dvema neumrljivima, večnima dušama, ki imata enake interese

vse ostale "zemeljske" ljubezni so minljive in če se jih preveč oklepamo nas je upravičeno lahko strah te minljivosti
:)

sposobnost produciranja ljubezni med materialnimi telesi je mogoča le zaradi takšnih sposobnosti duše, ki poganja to telo

naša izvorna identiteta je torej aktivna, z ljubeznijo prežemajoča

ljubezen do sebe pa kot sem že povedal pomoje ni ljubezen

Izjav o ljubezni, ki so izpeljane na trancedentnih izkušnjah, ne morem ne zanikat ne potrdit, ker so stvar vere, ki je nimam oz. njenih učinkov še nism izkusu.

Quote:

to, da sprejmeš in te več ni strah svoje "absurdne existence" za mene ni ponižnost, ampak ponos

namreč, tud ponižnost more nujno vsebovat nek objekt, različen od tebe samega

Ti drugi so tudi ponižni. To je odnos med ponižnimi, ki so s hkratnim prizanjem absurdosti svoje ekistence združeni v upornem vztrajanju v tej edini eksitenci, ki jim je na voljo.

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by mind on 06.10.2003 at 16:41:36

titud, pomoje je tud za sprejetje sprejetje absurdnosti potrebna vera

in kot je joi napisla:

Quote:

hm . . samo ce dolocimo naso eksistenco kot absurdno . . se mi zdi da lahko imamo velik problem (v primeru da ni absurdna)

in verjetno je večji problem, če verjameš v absurdnost ( v primeru da življenje ima smisel ) kot pa če verjameš v Boga (in Bog ne obstaja)

nevem, meni se zdi povsem logično, da stvarjenje, takšno kot je (sprogramirano tako, da se ujema do potankosti in je v večni harmoniji z samim sabo), ne more bit produkt takšnih "majhnih" (omejenih) delcev kot smo mi

LP

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by titud on 06.10.2003 at 21:33:43

mind wrote on 06.10.2003 at 16:41:36:

titud, pomoje je tud za sprejetje sprejetje absurdnosti potrebna vera

in verjetno je večji problem, če verjameš v absurdnost ( v primeru da življenje ima smisel ) kot pa če verjameš v Boga (in Bog ne obstaja)

V absurd človk ne more verjet, nesmisu je tisto, kar ob odsotnosti vsake vere človeku edino ostane. Tam je je čovk najbolj človk, ker v njem ni nč, s čimer bi se presegu. In ko je najbolj človk, je lahko tud najbolj ranljiv pa human/sočuten do drugega enako ranljivga sočloveka. Človeškost tle ni nobena trascedentna kategorija, h kateri bi blo šele treba stremet, ampak kar je tisto temljenjo, kar se kljub zanikanju ne da zanikat, če ne se zanika eksitenca, ki je borbi za svojo eksistenco zanikala že čist vse, kar bi jo utegnilo zanikat.

Quote:

nevem, meni se zdi povsem logično, da stvarjenje, takšno kot je (sprogramirano tako, da se ujema do potankosti in je v večni harmoniji z samim sabo), ne more bit produkt takšnih "majhnih" (omejenih) delcev kot smo mi

Valjda je produkt posameznih eksistenc v svojem vzajemnem odonsu, samo da tega nihče ni sprogramiral ampak se vse medsebojno sproti sinhronizira tako, da noben ne more pogrutat smisla, če ne bi se takoj najdu kdo ki bi takoj prevzel vrhovno komando v skladu s svojim lastnim interesom.

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by mind on 06.10.2003 at 23:16:13

titud:

Quote:

V absurd človk ne more verjet, nesmisu je tisto, kar ob odsotnosti vsake vere človeku edino ostane.

torej govoriš o absurdu na podlagi izkustva ? si že izkusil odsotnost vsakršne vere v sebi ?

in tud če si to izkusil, je možno takšno stanje ohranit za dlje časa, al se slej kot prej spet pojavijo želje, v takšni ali drugačni obliki ?

kaj nas sploh žene, da kotalimo skalo ? nekaj ziher je zaradi česar ne odnehamo

če ne bi bilo vsaj tiste majhne želje po vztrajanju, bi pomoje odnehali

titud:

Quote:

Tam je je čovk najbolj človk, ker v njem ni nč, s čimer bi se presegu.

zakaj pa se presega/mo ? da bi sami sebi zadajali trpljenje ? zakaj sploh zapolnjujemo praznino, če je naša izvorna človeška bit praznina ? nek razlog pomoje more obstajat

titud:

Quote:

In ko je najbolj človk, je lahko tud najbolj ranljiv pa human/sočuten do drugega enako ranljivga sočloveka.

človeska bit je po tvoje praznina, odsotnost vsakaršnih želja, poteb, pričakovanj...

kako je lahko človek sočuten do drugega človeka, če ne čuti ?

če si sočuten, moreš imet vzpostavljeno čutno razmerje z objektom tvojega sočutja

titud:

Quote:

življenje izvira iz življenja

jaz še vedno verjamem da smisel je, drugače ga noben ne bi iskal, in tudi v naših umih bi bili vselej sinhronizirani

ker nismo, je pomoje potrebno posikati vzroke

meni se kot najverjetnejši razlog za našo umsko nesinhroniziranost zdi odsotnost ljubezni :)

LP

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by ARS on 07.10.2003 at 01:03:44

Je smiselno smisel življenja iskati,
če se nesmiselno zdi vanj se podati?
Nesmiselno je smisel življenja iskati,
če smiselno se zdi vanj se podati.

;)
ARS

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by titud on 07.10.2003 at 08:08:03

mind wrote on 06.10.2003 at 23:16:13:

titud:

[quote]torej govoriš o absurdu na podlagi izkustva ? si že izkusil odsotnost vsakršne vere v sebi ?

in tud če si to izkusil, je možno takšno stanje ohranit za dlje časa, al se slej kot prej spet pojavijo želje, v takšni ali drugačni obliki ?
kaj nas sploh žene, da kotalimo skalo ? nekaj ziher je zaradi česar ne odnehamo

če ne bi bilo vsaj tiste majhne želje po vztrajanju, bi pomoje odnehali

zakaj pa se presega/mo ? da bi sami sebi zadajali trpljenje ? zakaj sploh zapolnjujemo praznino, če je naša izvorna človeška bit praznina ? nek razlog pomoje more obstajat

človeska bit je po tvoje praznina, odsotnost vsakaršnih želja, poteb, pričakovanj...

kako je lahko človek sočuten do drugega človeka, če ne čuti ?

če si sočuten, moreš imet vzpostavljeno čutno razmerje z objektom tvojega sočutja

življenje izvira iz življenja

jaz še vedno verjamem da smisel je, drugače ga noben ne bi iskal, in tudi v naših umih bi bili vselej sinhronizirani

ker nismo, je pomoje potrebno posikati vzroke

meni se kot najverjetnejši razlog za našo umsko nesinhroniziranost zdi odsotnost ljubezni :)

V bistvu je to moja temeljna življenjska izkušnja. Humanistična izkušnja absurda je, da lastna ekistenca ne more bit objekt, od katerga bi se lahko distanciral ali bi ga transcendiral, da bi potem v smiselnost lastnega obstoja verjel al pa ne. Iz njega izhajaš ne da bi mu blo šele treba dajat kakšen smisel ali ga mu jemat in zato tud sam ne more bit osnova, ki bi čemerkoli podeljevala smisu al pa ga mu jemala, ker pol začne sama sebe pogojevat s smisli, ki jih je sam podelil objektom. Tko se tud v razmerje do drugega ne vzpostavlja kot do nekoga, ki ti šele osmisluje eksistenco, ampak kot do nekoga, ki je v svoji obsojenosti na lastno ekistenco enako samoten kot si ti sam in iz tega položaja položaja ga ne moreš odrešit tko kot tud on ne more tebe. Ljubeznesko razmerje je tako lahko le sočuten odnos dveh samotnih eksistenc v skupnem solidarnem uporu do vsega, ki bi jima s svojo vabljivo 'smislenostjo' uničevalo to njuno elementarno človeško ekistencialno izkušnjo. Pa naj bodo to infantilne oblike ljubezni v katere te posesivno skušajo omrežit ideologije, religije in žlahta in al pa materialne kompenzacije negotvosti ekistnece kot so služba/kariera in obdajanje z materialnimi dobrinami sploh.

Ne vem, jest v svojem lajfu bolj humane, odgovorne, ozaveščene, odraščene/samostojne ekistencilane drže še nism najdu. Tud iz mojga angažiranja na tem forumu je po moje razvidn, da nism glih tolk ortodoksen vernik absurda, da bi ne probov še kam drugam pokukakt, ampak bolj kukam bolj se utrjejem v lastni 'veri'. Al pa je glih v tem finta, da šele takrat, ko maš svojo eksistencialno pozicijo dobr fiksirano, si bolj dovzeten pa sprejemljiv do drž drugih, ker te itak ne morejo premaknt, tud če jim pustiš bliz. Ker iz moje pozicicije se me itak dotakne le uporno vztrajnje njihovih samotnih eksitenc, s katero skušam solidarizirat.

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by titud on 07.10.2003 at 08:26:50

ARS wrote on 07.10.2003 at 01:03:44:

Je smiselno smisel življenja iskati,
če se nesmiselno zdi vanj se podati?
Nesmiselno je smisel življenja iskati,
če smiselno se zdi vanj se podati.

;)

Bom to skušal po titudvsko interpretirat:

Življenje se konzumira v naši lastni eksitenci, ki zato življenju samemu ne sme podeljevat nobenga smisla, da je ta ekistenca sploh lahko kolkr tolk znosna.

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by mind on 07.10.2003 at 11:35:36

titud, kaj pa naše omejene sposobnosti zaznave

ti tvojo teroijo ziher ne črpaš samo iz izkustva, ampak tudi od drugih, tako kot jaz

v bistvu lahko tud jaz rečem, da je Bog moja življenska izkušnja, ki bo šele kasneje nekje pri 40 postala temeljna

jaz mam občutek, da bi se ti oklepal absurdnosti življenja tud če bi ostali "sotrpini" živeli v večnem zadovoljstvu, samo zaradi neizgube lastnega praznega jedra

se mi zdi, da če bi tvoji "sotrpini" tud izkustveno doživljali zadovoljstvo na podlagi sledenja nekemu smislu, bi ti še vedno zmajeval z glavo

ok, res da je težko "zamajat" tvojo eksistencionalno teorijo, jaz samo upam, da je nebo kdaj zamajala kakšna višja sila na kakšen manj "zadovoljstven" način, in ti na tak način pokazala, da je v absurdu nemogoče živet....

dokler ti vse ali vsaj večina stvari v lifu spila tako kot treba, je seveda lahko govorit o "sprejemanju absurda" oziroma "eksistenčnega trpljenja"....jaz ti iskreno želim da bi ti to uspevalo tudi vnaprej

LP

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by titud on 07.10.2003 at 12:05:56

mind wrote on 07.10.2003 at 11:35:36:

Mene konc konc ne briga, kakšen odnos ma kdo do svoje ekistence, saj jest ga bom itak zmeraj jemal, kot da ma takega kot ga mam jest in na tak način skušov z njim solidalzirat. Tko kot ma vernik do drugega odnos skoz svojga boga ki je v jedru njegove eksitence in ga v bistvu ne briga, kakšnega mam jest, saj bo z mano vzpostvljal odnos kot ga mu njegov bog narekuje. Tle ni nč boljš al pa slabš, važno je samo, da je iskren. Isken pa je lahko samo, če samga sebe ne farbaš. Jest sem najdu en sistem, kako samga sebe v želji po zmanjšanju trpljenja čim manj farbat in kako se upirat temu, da bi te tvoje potrebe fnafarbal drugi. Tud če ne verjamem v možnost odrešitve ima iskreno sprejetje te nezmožnosti enako zame enako odrešilno funkcijo kot za koga drugega verjetje v možnost odrešitve. Ker bistvo odrešitve je v sprejetju tistga, kar ne moreš spremenit, in od tega smo vsi enak daleč al pa bliz ne glede na izhodišče, iz katerga štartamo.

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by mind on 07.10.2003 at 12:39:00

ja se strinjam, da vidimo,jemljemo drugega na podlagi lastnih prepričanj ne njegovih

Quote:

Tud če ne verjamem v možnost odrešitve ima iskreno sprejetje te nezmožnosti enako zame enako odrešilno funkcijo kot za koga drugega verjetje v možnost odrešitve. Ker bistvo odrešitve je v sprejetju tistga, kar ne moreš spremenit, in od tega smo vsi enak daleč al pa bliz ne glede na izhodišče, iz katerga štartamo.

ja, tud sprejetje nezmožnosti odrešitve, je na nek način lahko odrešitev

jaz pač izhajam iz moje/naše nepopolnosti in omejenih instrumentov zaznave in zato poslušam nasvete tistih, ki so svojemu bistvu že prišli "do dna", ne izhajam iz tega, da če jaz ne zmorem, da to sploh ni mogoče

če bi se celo življenje naslanjal samo na lastna izkustva, in neuposteval uporabne nasvete izkušenejših bi verjetno že pristal pod zemljo :-[ :-/

drugač pa, ko praviš, da ima tvoja "odrešitev" enako odrešilno funkcijo kot za nekoga drugega verjetje v odrešitev, kako to veš ? kako veš, kakšno odrešitev ti prinaša vera v odrešitev če ne živiš v/po tej veri ?

si 100% da je odrešitev oziroma eksistencionalna svoboda možna samo v sprejetju absurdnosti življenja ?

moje mnenje pač še vedno ostaja, da je dokončna odrešitev mogoča in sicer na podlagi ljubezni

na podlagi ljubezni z našim Izvorom :)

LP

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by titud on 07.10.2003 at 21:23:13

mind wrote on 07.10.2003 at 12:39:00:

ja se strinjam, da vidimo,jemljemo drugega na podlagi lastnih prepričanj ne njegovih

ja, tud sprejetje nezmožnosti odrešitve, je na nek način lahko odrešitev

jaz pač izhajam iz moje/naše nepopolnosti in omejenih instrumentov zaznave in zato poslušam nasvete tistih, ki so svojemu bistvu že prišli "do dna", ne izhajam iz tega, da če jaz ne zmorem, da to sploh ni mogoče

če bi se celo življenje naslanjal samo na lastna izkustva, in neuposteval uporabne nasvete izkušenejših bi verjetno že pristal pod zemljo :-[ :-/

Tud tud ekistencialistični absurda je le filozofsko-litererna predelava po moje čist avtentičnega občutenja sveta nekih senzibilnjših predstavniko genercij, ki so men pač bliz. Al pa so znal svoja občutja tko prezentirat, da sem so mi sedla in so mi bla nekašen orientir pri mojem delovanju oz. umeščanju moje ekistence v ta svet. Tle smo po moje vsi na istem, ne glede na to, s kom delimo svoja izkustva.

Quote:

drugač pa, ko praviš, da ima tvoja "odrešitev" enako odrešilno funkcijo kot za nekoga drugega verjetje v odrešitev, kako to veš ? kako veš, kakšno odrešitev ti prinaša vera v odrešitev če ne živiš v/po tej veri ?

si 100% da je odrešitev oziroma eksistencionalna svoboda možna samo v sprejetju absurdnosti življenja ?

Kako vem? Jest nsim v življenju srečal še nobenga odrešenga človeka. Ga ni niti na genercaiijo, iz tistih, ki jim rata, pa itak nardimo legende, tko da se skoznje avtetičnost njihove izkušnje skor čist izgubi. Eksistirajo samo kot literarne fikcije, v bistvu imamjo name sugestivnost enako ali manjšo od camusovih literanih junakov.

Quote:

moje mnenje pač še vedno ostaja, da je dokončna odrešitev mogoča in sicer na podlagi ljubezni

na podlagi ljubezni z našim Izvorom

To mnenje gojim skupaj s tabo, samo da tako mnenje kakšne posebn velike odrešilne potence pač nima ne zate ne zame .

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by mind on 07.10.2003 at 22:23:13

:)

titud:

Quote:

maš prav

jaz nekako pogrešam pri tej tej tvoji predelavi en duhovni vidik

nevem al nisem bil dovolj pozoren, ampak nekako mi deluje ta filozofija preveč materialistično

res je, da je naša zaznava pač na takšni stopnji, ampak jaz mene je življenje dosedaj izučilo, da ne smem zaupat izključno samemu sebe oziroma se naslanjati sam nase...

zato jaz izgubo "praznega jedra" ne jemljem kot oviro, ampak kot pomoč

titud:

Quote:

Kako vem? Jest nsim v življenju srečal še nobenga odrešenga človeka.

jaz tudi ne, ampak to za mene ni razlog da ne obstaja

Vede pravijo, da je takšnih oseb zelo zelo malo, zato je skoraj logično, da še nisi nobene srečal :)

titud:

Quote:

To mnenje gojim skupaj s tabo, samo da tako mnenje kakšne posebn velike odrešilne potence pač nima ne zate ne zame .

:) se strinjam, če upoštevam tvojo idejo, da smo sami sebi izvor

odrešitev na podlagi ljubezni s samim seboj je nemogoča ker to ni ljubezen

ampak jaz še vedno vtrajam, da naš Izvor nismo mi sami, in da je šele na podlagi ljubezni z nekom različnim (a hkrati enakim) od nas odrešitev mogoča

tako kot je neke vrste kratkotrajna oziroma v najboljšem primeru dolgoročna odrešitev "materialna" minljiva ljubezen med možem in ženo, tako je mogoča tud večna odrešitev med individualno dušo in njegovim Izvorom na podlagi večne ljubezni :)

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by Harry on 08.10.2003 at 00:18:07

Titud in Mind, zanimivo tole vajino debatiranje. Sta zadevo razčlenila u nulo. ;) :)

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by titud on 08.10.2003 at 08:23:08

wrote on 08.10.2003 at 00:18:07:

Titud in Mind, zanimivo tole vajino debatiranje. Sta zadevo razčlenila u nulo. ;) :)

Ja, pri smislu naj bi šlo po moje za to (arska, spreglej tole!) zato, da se nekak razvežeš tud od njega samga, čeprav je jedru tvoje ekistence in ti mora bit zato neke vrste svetišče. Za to obstaja več fint: da je to jedro izprazniš, da ga razglasiš za nesmisu, da ga lociraš v nematerialno/transcedentno/duhovno....

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by ten-nej on 08.10.2003 at 09:06:19

titud wrote on 06.10.2003 at 08:47:34:

Lepo povedano - iz tega bi lahko potegnili lepo definicijo svobodne volje, ki ni nič drugega kot to, da lahko svobodno želimo karkoli.

(svobodna volja pomeni samo to, da svobodno izbiramo predmete svojih želja in hotenj)

svobodna volja = svobodna želja

titud wrote on 06.10.2003 at 08:47:34:

Evropska misel se je s pojmom praznine srečala že takoj na začetku, že ko so se se pretsokratiki spraševali po temelju vsega se je med prapočeli (arche - prasnov) znašla tudi praznina. Še pred njimi pa so grki govorili, da je bil najprej haos (neskončni prostor ali zmešano, neurejeno prastanje). Tako je na primer Anaksimander za arche določil apeiron - tisto, kar je neomejeno, nedoločeno, pa tudi v nadaljevanju se grki praznini niso izogibali (čeprav drži, da niča v matematičnem smislu niso poznali - ravno tako kot indijci).

Zato lahko mirno trdim, da evropska misel zmore in opredeljuje pojem praznine in na to tudi pojem niča (pri pojmu praznine je potrebno opooriti tako na določeno alkimistično tradicijo in na posamezne mistike, kot tudi na posamezne filozofe: preberi si na primer Heglovo Logiko in si oglej njegovo pojmovanje ali pa si oglej Kantovo Kritiko čistega uma.)
In tudi gospod Hisamatsu, katerega citira Mind, ne bi mogel biti tako pameten, če ne bi prej bral Heideggerja (baje, da imajo Japonci okrog 50 različnih prevodov njegove knjige Bit in čas).

Tako se mi zdi tole poveličevanje indijskega doprinosa precej zavajajoče, če že ne popolnoma zmotno.

lp

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by titud on 08.10.2003 at 09:06:59

mind wrote on 07.10.2003 at 22:23:13:

:)

jaz nekako pogrešam pri tej tej tvoji predelavi en duhovni vidik

nevem al nisem bil dovolj pozoren, ampak nekako mi deluje ta filozofija preveč materialistično

Duhovno po moje ni samo tisto, kar je locirano v transcedentno. Mene (pa harrya?) potegne na ta forum dejstvo, da se nahajamo v istem polju rečmo temu duhovnosti tko materialisti kot idealisti, tko teisti kot ateisti, tko verniki kot nevereniki... Jest vsaj zase lahko rečem, da je skupno polje najboljš pokriva ljubezen, ki je duhovna kategorija, čeprav ma tud čist materialne pojavne oblike in zato tud svoje temne plati. Glih zato se je tud od ljubezni kot edinmu smislu treba znat nekak odvezat, da te ne more čist potegnt v eno teh svojih infantilnih/temačnih pojavnih oblik. Jest ji skušam tako dodelit eno funkcijo medsebojne absolutne solidarnosti, ki deluje le znotraj vnaprejšnnega absurda; mind pa aryan ji (po moje) skušata dat vso veljavo le v transcedentni sferi v ljubezni do boga, ker se v materilni sferi ukuži s temačnostjo pa minljivostjo materije; kakšn drug kakšno drugo vlogo, o tem smo se dost pogovorjal na drugih topikih.

Quote:

res je, da je naša zaznava pač na takšni stopnji, ampak jaz mene je življenje dosedaj izučilo, da ne smem zaupat izključno samemu sebe oziroma se naslanjati sam nase...

zato jaz izgubo "praznega jedra" ne jemljem kot oviro, ampak kot pomoč

Jest do izgube "praznega jedra" še nism prišel in morda tud nikol ne bom, ker to (fikcijo?) praznega jedra (še) nujno potrebujem, da bi nanjga brez bojazni pa strahov lahko fiskiral svojo ekistenco. Šele, ko mi bo to uspel, lahko pride na vrsto izguba tud tega praznega jedra. Berem, da npr. je v zenu to mogoče dosečt, ampak preskakovat se ne da, ne morem in ne upam, se mi egič koj prebudi, če ga hočem nagnat iz varnega zavetja praznega jedra nesmisla.

Quote:

odrešitev na podlagi ljubezni s samim seboj je nemogoča ker to ni ljubezen

ampak jaz še vedno vtrajam, da naš Izvor nismo mi sami, in da je šele na podlagi ljubezni z nekom različnim (a hkrati enakim) od nas odrešitev mogoča

tako kot je neke vrste kratkotrajna oziroma v najboljšem primeru dolgoročna odrešitev "materialna" minljiva ljubezen med možem in ženo, tako je mogoča tud večna odrešitev med individualno dušo in njegovim Izvorom na podlagi večne ljubezni :)

Ne trdim, da se je mogoče odrešit samo ljubeznijo do sebe. Ampak sprejetje samega sebe takšnega kot si pa je po moje predpogoj, da tud druge lahkso sprejemaš take kot so. To bi moral it po moje vsaj nekako vštric, lahko pa da greš tud po taki poti, da se učiš vse sprejemat v kot v redu tako kot je, znotaj tega vsega pa si seveda tud ti in tako 'posredno' soprejmeš še samga sebe. To vse-v -enem simbolno predstavlja bog in če ljubiš enjega bi pol moral imel rad vse. Ker v praksi jest ne vidm, da bi to tko dobr funkcioniral, da bi si jest upal na to zanest, rajš grem (zate morda) po daljši poti izhajam iz sebe. Sicer pa je tako pot po moje legitmiziral tud kristus, ko je ugotovu, da se je una pot samo prek boga v že v njegovem času precej zlorabljala.

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by LittleStar on 08.10.2003 at 09:13:03

t wrote on 08.10.2003 at 09:06:19:

(svobodna volja pomeni samo to, da svobodno izbiramo predmete svojih želja in hotenj)

Cja, izbiramo že lahko, tud do nezavesti, vprašanje pa je, kakšno je dejansko stanje.

Svobodo jaz vidim v kreaciji misli, lastnega razuma. In pa seveda svobodo v tem, da ljubimo in ljubezen in sočutje tudi izražamo, če želimo.

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by ten-nej on 08.10.2003 at 09:14:47

wrote on 08.10.2003 at 09:13:03:

svobodna volja = svobodna želja

lp

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by LittleStar on 08.10.2003 at 09:18:33

t wrote on 08.10.2003 at 09:14:47:

svobodna volja = svobodna želja

lp

Se ne strinjam, da je to enako. Volja je sila, ki je sestavni del vseh nas in je ne moremo uveljavljat individualno za vsako ceno. Želja pa ni nujno zmanifestirana z voljo. ???

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by ten-nej on 08.10.2003 at 09:28:28

wrote on 08.10.2003 at 09:18:33:

Se ne strinjam, da je to enako. Volja je sila, ki je sestavni del vseh nas in je ne moremo uveljavljat individualno za vsako ceno. Želja pa ni nujno zmanifestirana z voljo. ???

A željo lahko uveljavljamo individualno za vsako ceno?

(volja se razlikuje od želje v toliko, kolikor ni svobodna: svobodna volja = želja)

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by LittleStar on 08.10.2003 at 09:37:44

Želja je nekaj kar lahko poseduje samo človek. Volja pa je sila, katere del smo lahko prostovoljno, ali pa tudi ne. Ni ravno neke izbire, po moje.

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by ten-nej on 08.10.2003 at 09:39:22

wrote on 08.10.2003 at 09:37:44:

Želja je nekaj kar lahko poseduje samo človek. Volja pa je sila, katere del smo lahko prostovoljno, ali pa tudi ne. Ni ravno neke izbire, po moje.

Tudi svobodna volja je nekaj, kar poseduje samo človek.

(svobodna volja = želja)

lp

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by LittleStar on 08.10.2003 at 09:42:50

Človekova volja je lahko svobodna, ja, ampak takrat ni več samo njegova.

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by titud on 08.10.2003 at 09:46:14

t wrote on 08.10.2003 at 09:14:47:

svobodna volja = svobodna želja

Če je volja res do kraja svobodna, pol je sovodna tud v tem, da lahko skensla tud samo sebe. Da se osvobodi tud želje po tem, da bi bla svobodna. Oblik samouikinitve pa je velik, od todalne podreditve višji volji (svobodi drugega/višjega/močnejšega) do totalne oblasti, kjer potreba po pridevniku 'svobodna' odpade, ker je tako al tko edina. Pustmo zdej ob stran obstoj praznine oz ne/obstoja svobodne volje v njej :-/ :).

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by titud on 08.10.2003 at 09:54:29

t wrote on 08.10.2003 at 09:06:19:

To, da je največji doprinos človeški misli indijska opredeletiv niča/praznine sem pobral iz citata ene zlo velike avtorite evropske misli, tko da jemljem to tvojo repliko kot polemiko z njim in ne tolk z mano. Da so bli pa ekistencilaisti s svojim konceptom niča/praznine bliz budtičnemu zenu in da so ga japonci, med katerim je zen zlo raširjen v svojem pragmatizmu od nas prevzeli tko kot skor vse drugo, sva pa že itak ugotavljala pr suzukiju.

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by mind on 08.10.2003 at 11:20:47

titud:

Quote:

Duhovno po moje ni samo tisto, kar je locirano v transcedentno.

meni se zdi, da je celotna tvoja ideja praznine locirana izven transcendentalnega....

titud:

Quote:

Jest vsaj zase lahko rečem, da je skupno polje najboljš pokriva ljubezen, ki je duhovna kategorija, čeprav ma tud čist materialne pojavne oblike in zato tud svoje temne plati. Glih zato se je tud od ljubezni kot edinmu smislu treba znat nekak odvezat, da te ne more čist potegnt v eno teh svojih infantilnih/temačnih pojavnih oblik.

.....vključno z ljubeznijo ;)

čista izvorna transcendentalna ljubezen te ne more potegnit v v svojo temno plat, ker temne plati nima

vse v materialnem svetu ima svojo temno plat, ampak mi nismo materialna bitja

titud:

Quote:

titud, ko/če boš povsem prazen takrat se boš nujno moral spet zapolnit in zaradi te "čistosti" se boš zapolnil z ljubezijo do Boga

Vede, pravijo da doseganje zenovske/budistične praznine/osvoboditve je v bistvu lahko zelo priporočljivo (kar je navsezadnje Gosod Buda učil) vendar to stanje ti samo po sebi še ne prinese trajnega večnega zadovoljstva kjer možnost padca ne obstaja več

in to je tud zelo "trnova" pot, z številnimi nepotrebnimi vzponi in padci in tud prehodit jo je do konca zelo težko zaradi "temačnega" vpliva materije, sploh v zdajšnji Kali dobi, kjer smo zapacani oziroma zelo daleč od "praznine"

obstaja pa še direktna metoda, ki se imenuje metoda predanega služenja v ljubezni, s povdarkom na ne-materialni pa kljub temu osebni Ljubezni

to je Ljubezn do Boga, ki ti kot stranski produkt prinese odvezanost od materialnega in te povrne v svojo izvorno večno blaženo pozicijo

materialni svet je samo odsev duhovnega, duhovni svet pa je Izvorni in tud v tem izvornem svetu seveda obstaja "čutenje", vendar nima črnih plati, saj ni "okuženo" z materijo

titud:

Quote:

preskakovat se ne da, ne morem in ne upam, se mi egič koj prebudi

egič se ob iskrenem in predanem služenju Njemu lahko samo "prazni" ;)

titud:

Quote:

Ne trdim, da se je mogoče odrešit samo ljubeznijo do sebe. Ampak sprejetje samega sebe takšnega kot si pa je po moje predpogoj, da tud druge lahkso sprejemaš take kot so.

"sprejetje samega sebe takšnega kot si"

Jaz mislim da sebe sprejemam takšnega kot sem,kot osebo ki čuti :o

tega enastavno ne morem zanikat oz. ignorirat

titud:

Quote:

To vse-v -enem simbolno predstavlja bog in če ljubiš enjega bi pol moral imel rad vse. Ker v praksi jest ne vidm, da bi to tko dobr funkcioniral, da bi si jest upal na to zanest, rajš grem (zate morda) po daljši poti izhajam iz sebe.

v praksi ni tako veliko ljudi, ki bi ljubili Boga, dočim vernikov je nešteto

meni sama logika govori, da je nefunkcionalnost enega Centra mogoča le zaradi neiskrenosti (če obstajajo drugi centri-ponavadi smo to mi sami-ego)

titud:

Quote:

Sicer pa je tako pot po moje legitmiziral tud kristus, ko je ugotovu, da se je una pot samo prek boga v že v njegovem času precej zlorabljala.

zato je tud molil k Njemu ".....posvečeno bodi tvoje
ime" in Milost je prišla v obliki Sri Caitanye

vendar brez ponižnosti in iskrenosti ni ljubezni

:-*

ten-ney oz. harry, kaj pa vidva mislita, zakaj živimo ?

LP

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by ten-nej on 08.10.2003 at 11:52:02

mind wrote on 08.10.2003 at 11:20:47:

titud:

ten-ney oz. harry, kaj pa vidva mislita, zakaj živimo ?

Zato, da bi počeli tisto, česar bogovi ne morejo. 8)

lp

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by bp on 08.10.2003 at 11:56:34

JOHNNY AND MARY - Robert Palmer

Johnny’s always running around
Trying to find certainty
He needs all the world to confirm
That he ain’t lonely
Mary counts the walls
Knows he tires easily

Johnny thinks the world would be right
If it could buy truth from him
Mary says he changes his mind more than a woman
But she made her bed
Even when the chance was slim

Johnny says he’s willing to learn
When he decides he’s a fool
Johnny says he’ll live anywhere
When he earns time to
Mary combs her hair
Says she should be used to it
Mary always hedges her bets
She never knows what to think
She says that he still acts
Like he is being discovered
Scared that he’ll be caught
Without a second thought
Running around

Johnny feels he’s wasting his breath
Trying to talk sense to her
Mary says he’s lacking a real
Sense of proportion
So she combs her hair
Knows he tires easily

Johnny's always running around
Trying to find certainty
He needs all the world to confirm
That he ain't lonely
Mary counts the walls
Says she should be used to it

Johnny’s always running around
Running around

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by LittleStar on 08.10.2003 at 11:59:07

t wrote on 08.10.2003 at 11:52:02:

Zato, da bi počeli tisto, česar bogovi ne morejo. 8)

lp

Zakaj mislimo, da bogovi nečesa ne morejo, če pač ne naredijo? (sem kaj tečna ten-nay? ;D). Ne gre tolk za to po moje, kot za to, da želijo, da smo mi sami bogovi, ki bi poznali zakone in jih le tako tud znali primerno kršit.

Moj edini smisel življenja je spoznati Boga in kasneje Biti, da ga še drugi spoznajo.

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by LittleStar on 08.10.2003 at 12:04:24

t wrote on 08.10.2003 at 11:52:02:

Zato, da bi počeli tisto, česar bogovi ne morejo. 8)

lp

Tole se da razumet tud kot težnja po premagovanju samega sebe. 8)

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by ten-nej on 08.10.2003 at 12:04:57

wrote on 08.10.2003 at 11:59:07:

Ker so mrtvi: mrtvi pa določenih stvari ne morejo početi.

ne morejo jesti piti in se ljubiti, (je zato osmi dan Bog ustvaru rock 8))

Skratka bogove jebe to, da ne morejo postati smrtniki - ne morejo živeti in umreti.

lp

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by LittleStar on 08.10.2003 at 12:11:03

t wrote on 08.10.2003 at 12:04:57:

Tudi nad tabo bom počasi obupala; namreč:

DEATH CAN DANCE.

8)

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by ten-nej on 08.10.2003 at 12:18:51

wrote on 08.10.2003 at 12:11:03:

Tudi nad tabo bom počasi obupala; namreč:

DEATH CAN DANCE.

8)

samo z živimi ;)

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by LittleStar on 08.10.2003 at 12:34:35

t wrote on 08.10.2003 at 12:18:51:

samo z živimi ;)

oziroma živimi
8) :-*

Title: Re: SMISEL ?....II.
Post by ten-nej on 08.10.2003 at 12:39:58

wrote on 08.10.2003 at 12:34:35:

oziroma živimi
8) :-*

res je :-*