
Čist moje osebno mnenje:
(ne me začet pluvat, če se kdo ne strinja - naj raje pove svoje mnenje)Koani se mi ne zdijo ravno primerni za zahodnjaški stil življenja. So, kot sem jaz razumel (tj. njihov namen je), sami po sebi so absurdne zgodbice - nesmiselna vprašanja, ki vodijo v to, da razbliniš svoj um in dojameš, da nisi um, telo,... in da to ni bistveno - in potem doživiš (trajni) samadi... neki tazga. Da se pač z umom ne da nič rešit, oz. razumet dejanskega bistva. (npr. kot bi ti razlagal o barvi xyz, ampak ker je nisi nikoli videl si niti približno ne moreš predstavljati kaj to je - zato se zen loti poti v obratni smeri: ne gre tako kot npr. krščanstvo - bog je in pika; ampak najprej odstrani vse in "bog", samadi, nirvana - kakorkoli to že imenujemo, se pojavi sam po sebi, ker je itak vedno v nas).
Tako da, jih bi moral prakticirat - tj. rešitev koanov (ki v resnici nima rešitve, ampak je v končni fazi odrešitev zate) - zbrano, intenzivno,... in s pomočjo učitelja (tj. zen mojstra), ki bi te tudi usmerjal; čeprav ti to ne bi vedel.
No če ti pa uspe; in ti pomaga pri treningih, tolk bolš! Sej bojda, so vsi veliki filozofi v končni fazi prišli do te faze, da so dojeli (preblisk - recimo samadi (?) ), da um nič ne reši. Pridep do točke, kjer se ustaviš. Ne gre več naprej... Podobno je s koani - isto prideš do te točke.
lp