titud
5 p
   
Offline

Zaznavanje mističnega je vir vsake prave znanosti.
Posts: 6736
Markomur
Gender:
|
Jst, cenzorske škarje varuhov resnice zmeraj skrbijo za to, da znanja, ki so v knjigah, ne bi pršla ljudem v roke, če bi bla s tem ogrožen njihov položaj gospodarjev resnice. En zlo dober primer tega je bil opisan v ecotovi knjigi ime rože tle sem že nekaj pisal o tem: Jorge:Vsaka knjiga tistega človeka je porušila del modrosti, , ki jo je krščanstvo zgradilo v stoletjih. Očetje so povedali vse, kar je treba vedeti o moči Besede, pa je dovolj, da je Boetij komentiral Filozofa, in že se je božanski misterij Besede spremenil v človeško parodijo kategorij in silogizmov. Knjiga Geneze pove, kar je treba vedeti o ustroju kozmosa, pa je bilo dovolj, da so prišle na dan Filozofove knjige o fiziki, in že je vesolje postalo kup gluhe in lepljive materije in skoraj bi bil Arabec Averoes vse prepričal, da je svet večen. Vse smo vedeli o božjih imenih, pa jih je dominikanec, ki ga je pokopal Abon - zapeljan od Filozofa- znova imenoval, sledeč prevzetnim potem naravnega uma. Tako je kozmos, ki se je po Areopagitu kazal tistemu, ki zna pogledati navzgor, kot svetli slap zgledneega prvobitnega vzroka, postal skldišče zemleljskih znamenj, od katerih se je mogoče dokopati do imen nekašnega abstraktnega učinkovala. Prej smo gledali v nebu in privoščili blatu materije le nejevoljen pogled, zdaj gledamo zemljo in verujemo v nebo po pričevanju, ki ga dobimo od nje, Vsaka od Filozofovih besed, ki nanje zdaj prisegajo že tudi svetniki in papeži, je obrnila podobo sveta. (...) Če ta knjiga postane ... če bi ta knjiga postala predmet svbodnega tolmačenja, bi prestopila še zadnjo mejo. (...) Smeh reši prostaka strahu pred hudičem, zakaj po praznovanju bebcev je tudi hudič ubog bebec, torej tak, ki ga je možno obvladati. Toda knjiga bi jih lahko naučila, da je osvoboditev od strahu pred hudičem prava modrost. (...) Iz te knjige bi se moglo roditi novo in uničujoče hotenj po uničenju smrti s pomočjo osvoboditve od strahu, ki je morda najmodrejši in najblaghotnješi od vseh darov. Stoletja doktorji in očetje izločali dišeče esence svete učenosti, da bi spomočjo misli na vzvišeno odrešili bedo in skušnjavo nizkotnega. In ta knjiga, ki opravičuje komedijo in satiro in mim kot čudežno zdravilo, ki naj bi očiščevalo čustev s posnemanjem napak, pregreh, slabosti, bi navedla lažne modrijane, da bi poskušali odrešiti ( z diaboličnim sprevračanjem) vzvišeno s spreminjanjem nizkotnega.(...) Preprosti ne smejo govoriti. Ta knjiga bi opravičevala misel, da govorica preprostih v sebi nosi kakšno modrost. To je bilo treba preprečiti in to sem storil. Ti praviš, da sem hudič: ni res. Bil sem božja roka. Viljem: Božja roka ustvarja, ne skriva Jorge: Obstajajo meje, čez katere ni dovoljeno iti. Bog je hotel, naj bo na nekaterih listinah napisano: hic sunt leons. Viljem: Bog je ustvaril tudi pošasti, tudi tebe. In hoče, naj se govori o vsem. Jorge: Zakaj pa je potlej dopustil, da se to besedilo izgubi v stoletjih in da se reši le en prepis, da ostane prepis tistega prepisa, ki je končal kdo ve kje. ..
V 13. stoletju se je stari pater jorge skliceval na boga, da je do nekaterih listin treba treba preprečit dostop in nanje napisat: hic sunt leons (tukaj se skrivajo zmaji/zveri). Ampak zanimivo, da so se zmaji tedaj skrivali v aristotelovi poetiki kot temeljnem delu grške klasike, na katerem se je razcvetelo evropsko razsvetljensvo in pometlo s srednjeveško vraže/vernostjo. Dons bi zaščitniki moderne vraže/vernosti s takimi napisi na podlagi avtoritete razuma pač želeli označiti lisitine, ki bi nas utegnile okužit s postmodernim pojmom razsvetljenja. Vsaka doba ma pač svoje zmaje in svoje tragične junake, ki se z njimi bodejo. Je marx dobr napisal, da se zgodovina ponavlja, prvič se kaže kot tragedija, drugič pa kot farsa.
Tko da ni panike. Nč ni zgubljenga/izrezanga/uničenga, kar je že kdaj obstajal. Vse se prikaže, ko varuhi resnice izgubijo svojo cenzorsko oblast.
|