Pojavim se v prostoru, zlo podobnem našem stanovanju, vse je prilžno tko, posebej me na domače stanovanje spominja luknja v steni, ki sem jo pred par meseci dal  prebit,  da bi povezal sobo in kuhinjo in iz nje naredu šank. Skratka vse kot doma, samo mal čudn drgač. Ta mal čudn  me navede na to, da to morda ni  real, da so morda sanje. Se spomnim na reality check, dvignem roke in jih začnem opazovat in res se začnejo čudno razraščat, kot da bi vsi prsti izraščal iz podaljšanega  sredinca, zgledajo kot narobej obrnjena smrekca. Ups, jebeno tole, sem v sanjah in vem da sem v sanjah! Panika, skor se mi vse zmegli, uspem nazaj izostrit sliko, se mi zdi koj škoda, da gre izkušnja v nič.  Se  delam kot da ne vem, da sem v sanjah, hodim po stanovanju, vse se po malem sprot in nenadzorovano spreminja, ne upam si mislt skor na nč.  

Nova scena, se znajdem ven na hodniku en čuden obokan hodnik:  levo dolg in na videz končan,  desno podobno. Panika, kaj če si umisim hodnik brez izhoda, če si zaprem izhode in si pol ne bom zmogu umislt  nobenga izhoda in bom obtičal not ujet? Se mal skuliram, si dopopovem,  da sem  v sanjah, da sploh ni rečen, da res ni izhoda če ga nism opazu, da je brizhodnost morad samo slutnja, se počas obrnem desno proti koncu hodnika,  se fiksiram v vanjga kot da v njem iščem  luknjo/špranjo, in  bolj foksiram v pogled v zid bolj se v njem izrisuje špranja, ki v eni za pest veliki luknji prebije zid. Si ne zaupam več, neham  foksirat, začnem kar z rokami in brcami širit razpoko, zid se izkaže za krušljivega kot stiropor, se zbrcam ven…

Evforično občutje svobode, zmage... Sem na enem strmem pobočju, še vedno z zavestjo da sem v  budnih sanjah, zato v evforiji sprobam, če se res da letet. Zalavfam dol po strmini, se odrinem in poletim s hitrstjo prostega pada,  tko da sploh nism zihr, a padam a letim, pol se približaam robu jase in drevsom,  se jim probam ognit in mi rata zavit , šibam naprej ob gozdni meji, me mika zavit med drevje, a cvikam, prehitr šibam, ne znam upočasnit, zato zavijem nad drevje, gledam dol na zeleno preprogo iz drevja, uživam…

Se spet zbudim, ves vzhičen, da sem buden sanjal, vstanem začnem iskat svinčnik, da bi zapisal sanje, nikjer ne najdem svinčnika, spet je vse nekaj čudn drgač kot doma.. Ups, zbudu sem se spet v lucidnih sanjah…!! Ok. Brez panike, svinčnik bi blo pa kljub temu dobr najt, da si napišem sporočilo iz prejšnjih  lucidnih sanjah  za pol, ko bom spet buden. Mi sploh ni treba delat reality checka,  oz.  ga delam na tak način, da si  kar  umislim nekaj svinčniku podobnega in skušam na nekaj listu podobnega nekaj napisat, a ne gre in ne gre, tisto pisalo podobno ne pusti nobene sledi al je pa jest ne vidm. Se neham matrat, skušam za vsak slučaj spravit tisto nekaj listu podobnega nekam, da bom najdu ko se bom zares zbudu, ne najdem nč takega, kar mam v spominu iz real lajfa, skušam spravit v žep od srajce, ki kar zgineva. Nenkrat kr en folk začne hodit  iz sosednjega prostora mim mene kot da me ni, se počutjo čist po domače,  slišim ženo v sosednjem prostoru, jo vprašam, kaj je to z en folk. Mi reče: a jih ne poznaš, saj so naši? Povem, da ne poznam nobenga, a  nočem bit sovražen, čeprav me mika. Nočem mislt nanje sploh, ker cvikam, da bi njih  jih skreiral sovražne.   Gredo mim  nekam vem, hočem k ženi po pojansilo, razburjen in hkrat vznemirjen, jo hočem  zase,  si jo zaželim v sanjah pri polni budni sanjski zavesti, končno tako in tako kot jo bom sam skreiral,  sanjsko, blazno jo  hočem, a je nikjer ne najdem, je kar zginla, skoz zid al kaj, je mi  ne uspe nikjer najt,  nazaj priklicat, iz ničesar izfokusirat.  Mi postane žal, da sem bil silast, da sem  s tem zapravu priložnost vsaj srečat se  z njo v sanjah iz oči v oči. Me začne naenkrat tud skrbet, da me ne bo v postli, pri njej, ko se bom vrnu v svoje v telo nazaj   iz sanj, da bom šel kar kam  al pa da se bo kaj izrednega zgodl med tem , ko sem prisoten  v sanjah,  in da se ne bom najdu. Me začne nekaj stiskat, ampak je ful dobr  občutek, da  še mam telo,  da ga tenksgod čutm…

Pol se zbudim, žena pleza čezme, gre  na WC,   za vsak primer nardim reality check, seveda zdej roke ostanejo roke. Blazno dobr občutek, komaj čakam, da se vrne  žena, se rajš ne spravim iskat svičnika,  ji bom kar vse povedal, ker če bom koj povedal, ne bom pozabu.

Lilith wrote on 11.03.2005 at 12:38:22:


Maš po svoje prav, čeprav po drugi strani poznam folk, ki lucidne sanje uporablja  na seb prav kot psihoterapevtksko sredstvo. Ker ko se v njih izučiš vodit, kreirat realnost, v njih lahko virtualno razrešuješ zadeve, ki jih real lajfu ne moreš.  Prednost te terpaije je, da se vsega spomniš, tud občutij, ki jih lahko v naslednjih sanjah obnoviš. Ti ni treba čakat, da se ti spontano povrnejo (al pa tud ne).

.. mislim da je bolj stvar samo/kontrole kot pa počitka.

http://www.lucidnesanje.com/index.php?stran=01
zanimiv forum imajo tudi..

http://www.lucidnesanje.com/forum/viewtopic.php?t=280

Strawin obvlada, vpraš njega..

I think..

Ne vem a sm mogoče malo "nazaj" a ni tko, da resničnost popravljaš v sebi pri polni zavesti s tem da si dvigneš pozornost in opazuješ kaj se dogaja, se pravi kaj se bo zgodilo, takrat maš moč obrnt situacije, preden se zgodijo. Sanje pa kot pomoč za kar se ne zavedamo.

Lilith:
''.... če sem te prav razumela - v lucidnih sanjah pa sam aktivno - ZAVEDNO- posegaš v sanje. A ni potem res, da na tak način blokiraš nezavedno v njegovi sporočilnosti oz. mu zamašiš usta? ''

Prav , tudi jaz mislim da se nezavedno oz duhovno mogoče blokira. Zavest vpliva na spontanost dogajanja ker je jaz aktivan, zarad tega razlaga lucidnih sanj ni več mogoča na način kako sicer človek poskusi razlagat 'navadne' sanje..

''... po neki meni lastni logiki lucidne sanje potem pač niso nekaj, iz česar bi se zbudil spočit. ''

Mnenja sem da se v spanju sprošča največ fizičko telo.V času lucidnega ali navadnega sanjanja ne more duša res sprostiti se ker je vedno aktivna. To se vidi če smo imeli grozljive 'navadne' ali lucidne sanje, duša je razburjena in zbudimo se slabe volje in utrujeni.  Zdi se duša je aktivna in v stanju spanja (globoko spanje) in v stanju sanjanja. Zavest vglavnem zelo malo vpliva na tok sanj in zarad tega, (pak ne samo zarad tega!), manj ali več pozabimo kaj se z nami sploh dogajalo. Ostane vsekakor nekakšen slab ali dobar občutek. Če so bile lucidne sanje v njima je zavest bila zelo aktivna in zarad tega se bolj spominjemo kaj se je dogajalo, vendar se lahko vse pozabi če se po vstajanju hitro ne zapiše..  Res misli da je najbolje zapisati če imamo nekaj časa. Morda govoriti v diktafon/ kasetofon..? V mislih ponavljati tudi pomaga ampak moja izkušnja govori da ni ni blizu tako dobro kot takoj zapisati..  čeprav jaz dobro vem koliko je včasih neprijatno hitro vstati in iskati po stanovanju svičnik in papir Prej sem jih zarad tega imala pri postelji vedno pripravljene

zvezdni_angel wrote on 12.03.2005 at 14:20:40:

Bistvo je razumeti kje se človek nahaja, kaj je bistvo 'duhovnega' sveta, kaj so fizični a kaj duhovni zakoni,
Je treba delati predvsem na svom razvoju tako da že veš in čutiš kako se obnašati v lucidnim sanjam, in splošno v 'duhovnem' . Tuki se šteju in obstajajo le moralni zakoni.

Lilith wrote on 11.03.2005 at 15:59:35:



Po moje je nezavedno tud strukturirano tko kot zavedno, lucidne sanje so neko mejno polje, kjer se spodnje plasti srečujejuje z zgornjimiplastmi nezavednega, in se uči vanje prodirat,  seveda  po njenih pravilih, ki se jim mora zavest naučit podrejat, a  jih hkrat tud upravljat po njenih lastnih pravilih...

Nekaj sem o tem tle v postu # 68 razmišljal:

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=izventelesneizkusnje;action=displ...

evo spet ene malo bolj 'normalne' sanje za moje razmere! spet lahka naloga za devi, ki trenutno zal ni dosegljiva
sem sanjala danes zjutraj, da sem šla na našo teraso in je pod njo bil tak lep oceanček poln morskih psov, ki so odpiral usta, ampk v takem ne prijaznem pa tud ne nasilnem smislu (nekj vmes da so me hotl pojest pa mi nekj povedat ) sem šla po fotoaparat, da bi jih slikala in je potem eden od morskih psov skoču gor na teraso ??? pol se jaz v sanjah zbudim in je bil na obisku stric... ko sem domačim v sanjah povedala kaj sem sanjala so se vsi zgražali, da ni dobr če sanjaš tako lepo čisto vodo, na morske pse se pa niso nč osredotočl
enivej zj mam paniko, da ni slučajn res to, da čista voda prnaša nesrečo... če kdo ve, plis help

lp