Quote:

podlaga ljubezni je predaja, poniznost, sluzenje, kar pa so vse stvari ki niso vsec nasemu ponosu, mogoce te zarad tega rata strah, strah pred poniznostjo. iz ljubezni smo mi sestavljeni (dusa), ampak nas zarad pozabe Boga prekrije um (zmotni ego) z vsemi svojimi ekstenzijami. ta um spekulira o raznoraznih stvareh, in ko je zafrustriran z materialnimi odnosi v tem svetu (ker nben ne traja) se umakne stran od tega sveta in tam zacne razmisljat bodisi o "nicnosti" ali "enosti". ampak niti v nicnosti budistov, niti v "umetni enosti" impersonalistov ne najde zadovoljstva, ker ne more izrazit ljubezni. za ljubezen pa sta potrebna dva. se prav niti nicnost (nirvana budistov) niti "umetna enost"  impersonalistov (brahma sayujya - kjer ni drugega) ne prideta v postev za nas (duso).

ce smo razocarani v odnosih ki niso trajni, po drugi strani pa nismo zadovoljni brez odnosa, pol bi blo idealno najdt trajni ljubezenski odnos. to pa je mozno samo kjer sta tko en in drug vecna. da pa je to mozno, ti pa dokazuje nase hrepenenje po tem (ki ga ne mormo nikol ignorirat).  le iscemo ne tam kjer bi mogl.

Quote:

to ni glupo pitanje. tako pitanje sprasujejo le najbl inteligentni. obenem pa je to znanje najbl secret znanje, ki ga je gospod sri caitanya mahaprabhu razdeljeval brez kakrsnekoli rasne, spolne, kulturne ali katerekol druge diskriminacije. edino kar je potrebno je ponizno poslusat od avtoriziranih svetih oseb in avtoriziranih svetih spisov. ponizni pa bomo sele takrat, ko bomo res nekaj potreboval. dokler mislimo da vse imamo, da vse vemo, da smo vsemogocni itd. ne bomo ponizni. obenem pa bomo tud scasoma spoznal, da nas  ta nas lazni ponos samo okol prinasa, ceprav ga imamo za nasega najvecjega prijatelja, pa je v bistvu najvecji sovraznik.

Quote:


Uff, sem se trudil tole razumet, pa mi ne gre.

Za predajo, ponižnost, služenje je navadno potrebno sprijaznenje, torej prestaviš se v stanje v katerem se odrečeš delu sebe, svojih hotenj, čustvovanj v korist nekoga drugega (hmm, le koga?), kar je čisto nekaj drugega, ko nekoga ali nekaj polno sprejmeš, z vsem svojim bitjem in čemur pa jaz pravim ljubezen.

Iskanje ljubezni preko tega, pa je po mojem enako pametno in uspešno, kot tisto, ko iščeš ljubezen s pomočjo tega, da si daš naredit frontalno lobotomijo.

Če pri branju tvojega prispevka  torej ne morem govoriti o ljubezni, potem je treba to označiti s čim drugim. Moj poskus bi bil: gospostvo.

lp bp

Quote:

Navada je železna srajca, menda pravi slovenski pregovor. Morda lahko seže tudi dlje kot samo do vsakodnevne rutine, kar je lahko en vzrok za strah.

Strah pred ljubeznijo je prav lahko strah pred močjo, ki jo ima nad tabo, strah pred tistim temnim obupom, v katerega morda celo že veš, da te lahko potegne neizpolnjena oz. nesrečna ljubezen.

Meni to zgleda nekako tako, kot da bi se bal stopit iz postelje, ker vem, da se lahko morda kje spotaknem in si tako razbijem nos.

lp bp

Quote:

takrat ves da je to to, in tud kasnej se ti to iz dneva v dan le se bolj potrjuje.

Quote:

to niso niti pozitivni niti negativni obcutki. mi skozi nasa materialna cutila spoznavamo raznorazne stvari in nas um jih selektira kot pozitivne ali negativne. pri tem opazmo to, da je lahko nekaj zame dobr za nekoga druzga pa slabo, npr. pr hrani, muski, itd. te pozitivni ali negativni obcutki ki prihajajo iz uma je vse kar mi trenutno poznamo, ker smo tok zatopljeni v informacije ki nam jih posilja um. ko srecas sveto osebo je ta filing spiritualen, nad cutili, umom, in intelektom. ta povezava pride iz duse na duso in nima nbene zveze z materialnimi stvarmi ali odnosi, tko kot npr. ce zenska sreca moskega ali moski sreca zensko itd. ta povezava se zgodi na spiritualnem nivoju (nad grobo in subtilno materijo). ta obcutek je tak, da ti ni ciz jasn kaj je to, ker je ciz drgacne substance kokr smo bli prej vajeni. scasoma pa skoz filozofijo in tud pripadajoco prakso realiziras kej o tem filingu in ga tud zacnes gojit v vecnost. ta spiritualni filing je tak kot ce lizes med, vsi ostali filingi znotri materije (grobe ali fine) pa so kot ce bi lizal med skozi steklo (ni cudno da nismo nikol izpolnjeni in stalno zafrustrirani).

mi smo vsi vecno povezani z Bogom, le da tega ne zaznamo, ker smo pod vplivom njegove iluzorne energije. ce je milosten jo lahko on umakne (ne mi z nasim trudom) in takrat lahko realiziramo kej o njem, drgac pa ne. nasa iskrenost in poniznot privlacta njegovo milost. ta se pojav pred nami v obliki njegovega vecnega spremljevalca, svete osebe.

Quote:


Zakaj praviš, da mi ne mormo z našim trudom začutit povezave z Bogom? Če se moramo iskrenosti in ponižnosti najprej naučit oz. odvreči vse, da ostane to, je to neke vrste trud, a ne?

Sveti duh gre skozi osebe, ki so dovolj čiste, ki to dopustijo in ali ni point, da prav sam postaneš tolk čist - kako bi drugače sploh lahko videl koga svetega? In če veš, da še nisi, se prestrašiš, ker tvoj um ne miruje dovolj?