Že celo življenje se ukvarjam z alergijo, menda jo imam od 1.leta starosti. Bolezen je nihala od reakcij na hrano, prek mešanega bolenja ekcema in gljivic, do sedanje alergije in ekcema. Uradna diagnoza je sicer neurodermitis, blaži se s tableti proti reakcijam in strašno močno hormonsko kremo, v katere navodilih piše, da se ne priporoča za daljšo uporabo. Čeprav se večinoma vsi zavedajo, da alergije trajajo dolgo.
Poznam ljudi, ki so se en dan odločili, da ne bodo več alergični in res več niso, no jaz še nisem tako daleč.
Se pa zadnje čase precej ukvarjam z alergijo (drevesa nebeško lepo cvetijo
) in razmišljam, kaj naj s tem naredim in kaj naj si s to boleznijo sploh začnem. Če bo komu pomagalo, sem našla par podatkov o tem...
Če se kdo s tem kaj bolj učinkovito spopada, pa ga prosim, da pove, kako to dela?
Nisem prepričana, da bi se rada kakemu posebnemu zdravljenju podvrgla, mislim, da je vse v meni, samo odkrit moram, kje je in zakaj je tam.KAJ JE ALERGIJA ?Alergija je preobčutljivost organizma za določeno telesu tujo snov, ki ji pravimo alergen. Kaže se kot pretiran odziv imunskega sistema. Običajno je nenevarna, povzroča pa neprijetne težave.
KAKO NASTANE ALERGIJSKA REAKCIJA ?Ob prvem stiku z alergenom začne telo izdelovati posebne vrste beljakovin imenovane protitelesa. Tako postane oseba preobčutljiva na ta alergen. Ob ponovnem stiku se le-ta veže na protitelo in povzroči sproščanje posrednikov. Najpomembnejši je histamin, ki je tudi glavni povzročitelj znakov alergij.
KATERE SNOVI SO LAHKO ALERGENI ?Danes je poznanih že veliko snovi, ki so sicer nenevarne, pri preobčutljivih osebah pa sprožijo alergijsko reakcijo. Zelo pogosto pride tudi do navzkrižnosti alergenov, ko se pri preobčutljivi osebi za določen alergen lahko sproži reakcija tudi ob stiku z drugimi alergeni.
Najbolj znani alergeni so cvetni prah, mačja dlaka, pršice, plesni, nekatere vrste hrane, piki žuželk, nekatera zdravila, sončna svetloba...
Poznana je navzkrižnost cvetnega prahu in nekaterih alergenov v hrani.
VRSTE ALERGIJ IN ZNAČILNI ZNAKIPoznanih je več vrst alergij, odvisno od vrste alergena in dela telesa, kjer se kažejo znaki.
Kožna alergija se pojavi ob neposrednem stiku kože z alergenom ali pa je znak drugih alergij. Pojavi se rdeče, srbeče in oteklo mesto, ki traja le nekaj minut ali pa več dni.Temu pravimo koprivnica ali urtikarija.
Alergije na dihalih so v tem letnem času najpogostejše, saj je v zraku veliko alergenov, ki jih vdihavamo in sprožijo značilne znake kot so srbeče, rdeče in solzne oči, zamašen nos, voden izcedek in draženje v nosu, kihanje, srbečica v žrelu, kašljanje. Tej alergiji rečemo alergijski rinitis ali seneni nahod.
Če pa težave trajajo celo leto, gre najbrž za alergijo na plesni, prah ali živalsko dlako.
Tudi astma sodi med alergijske bolezni.
Neredke so alergije na hrano, ki se največkrat pokažejo že v otroštvu. Najpogosteje so vzrok kravje mleko, jajčni beljak, arašidi, pšenica, soja, jagode, školjke, raki...Pojavi se srbečica v ustih in žrelu, krči v trebuhu, pa tudi bruhanje, driska in slabost.
Najbolj pogoste vrste alergij na zdravila so alergije na penicilinske antibiotike. Poznane so tudi nekatere navzkrižne alergije in nekatere specifične alergije. Zdravnika ali farmacevta vedno opozorite, če ste že imeli alergijo na določeno zdravilo. Alergija na zdravila se lahko razvije v najhujšo obliko alergij - anafilaktičen šok, zato je nujno takojšnje prenehanje uživanja zdravil in zdravniška pomoč.
Tudi piki žuželk (čebele, ose, sršeni, rdeče mravlje) lahko pri preobčutljivih sprožijo najhujšo obliko alergij in je nujna čim hitrejša zdravniška pomoč.
ZDRAVILA, KI JIH UPORABLJAMO PRI ALERGIJAHVsa zdravila so usmerjena k odpravi znakov alergije, ne pozdravijo pa bolezni same.
Antihistaminiki preprečijo vezavo v alergijski reakciji sproščenega histamina na posebno vrsto receptorjev in tako preprečijo nastanek znakov, kot so rdečica, srbečica, oteklost pri kožnih alergijah, zmanjšajo draženje ter iztekanje iz nosu, kihanje, odpravijo rdeče in solzne oči pri senenem nahodu, ublažijo alergije pri pikih žuželk...
Najpogosteje se uporabljajo prav pri alergijah na dihalih, kjer je pri preobčutljivih osebah priporočljivo jemanje že pred stikom z alergenom. Redko se kot stranski učinek pojavi utrujenost in zaspanost.
So v obliki tablet, kapljic za oči ali mazila.
Nosni dekongestivi v obliki kapljic ali nosnega pršila skrčijo arteriole v nosni sluznici ter tako zmanjšajo nabreklost nosne sluznice in izcejanje iz nosu. Olajšajo dihanje in ublažijo spremljajoče znake.
V predpisanih odmerkih jih za samozdravljenje ne smemo jemati več kot tri dni.
V obliki nosnega pršila so tudi antiholinergiki, ki preprečijo vezavo posrednika acetilholina na receptorje v nosnih žlezah in prenos dražljaja ter tako zmanjšajo prekomerno iztekanje iz nosu.
Dinatrijev kromoglikat v obliki kapljic ali inhalatorja prepreči sproščanje mediatorjev alergijske reakcije in se ga zato največkrat uporablja v preventivi.
Kortikosteroidi aplicirani lokalno delujejo protivnetno na nosni sluznici, ker zmanjšajo število celic, iz katerih se sproščajo posredniki.
KAJ LAHKO SAMI STORIMO PRI ALERGIJAH ?Pri poznani preobčutljivosti se poskušamo izogibati alergenom.
Še zlasti to velja za sezonsko alergijo, da se izogibamo stiku s cvetnim prahom. Če je le mogoče ostanemo v zaprtih prostorih v dneh, ko je v zraku največja koncentracija.
Enako velja tudi pri znani preobčutljivosti na hrano ali zdravila.
Pri celoletnih alergijah moramo odstraniti povzročitelje, običajno so to pršice, hišni prah ali pa se izogibati stiku z mačkami.
Smiselno je pomisliti tudi na možnost navzkrižne alergije.
Zdravila, ki jih predpiše zdravnik, moramo jemati po njegovih navodilih.
Nina Pisk, mag.farm.
http://www.gorenjske-lekarne.si/Html/nasveti/samozdravljenje/alergija.htm