Quote:Torej hoces reci da ni nujno da je to kar sem sanjal bilo ob istem casu ko je padla kitara in da potem to ni bil faktor da je kitara padla, zaradi teh sanj ali tega obcutenja energije- sunka v sanjah?
DA je padla kitara, to j e dejstvo. In dejstvo je da sem jo slisal ko sem sanjal, v snu, no ko sem ze prisel iz Rem-a v zavedanje.
Se ti je kdaj zgodilo da si sanjal in se ti je nekdo priblizal,in se te hotel dotakniti, in preden je to storil si se zbudil in se vstal, dvignil trup. Nekako da si ga zacutil, preden se te je dejasko dotaknil, pa si v tem stanju bil v REM.
Mislim da je Meja Med Remom in zavedanjem zelo tanka.
NEvem kaksna pa je razlika glede na frekveco.
Tole je ostalo še nekako odprto, posebno po eni moji zadnji podobni izkušnji, zarad katere sem začel tud relativizirat neposredno (čutno/zvočno) povezavo med zunajo realnostjo in z njo povezazano sanjsko realnostjo, čeprav ta povezava nedvomno obstaja.
Med vožnjo sredi sončnega popoldneva iz službe se neprestano borim s spancem, ko se mi na enem ravnem odseku ceste prikaže vizija dirkališča formule 1 v trenutku, ko se en modri bolid dvigne v zrak nad ograjo in zavrti v zraku za 360 stopinj. Scena je kristalno jasna, tiha in poteka počasi kot v slow motion, še preden pa bolid pristne nazaj na tleh pa me nekaj fizično strese in hkrati zaropota, tako da zadnji hip iz bankine zapeljem nazaj na cesto. V bistvu spoznam, da se mi je sanjska podoba bolida v zraku naslikala še pred čutno zaznovo dejstva, da sem dejansko na poti s ceste s ceste, zato sem po moje tako prisebno in predvsem pravočasno zapljel nazaj z bankine na cesto, ko je prišlo do fizične zazanave tega. Šlo je za impresivno sinhronizacijo vizije gotovega raztreščenja bolida ob pristanku na dirkališčem v sanjski ralnosti in mojim gotovim raztreščenjem ob bližnjem drevesu v fizični realnosti.
Na sinhronost paralenih realnosti me je nedolgo za to izkušnjo opozoril en lacanov tekst, ki govori o frojdovem analizirancu, ki opisuje svojo izkušnjo očeta, ki bi želel bedeti bo mrtvem sinu, a zadremlje v sosednji sobi in v snu zagleda sinovo podobo, ki mu govori: 'Kaj ne vidiš, oče, da gorim?' In prav zares gori v realnem, v sosednji sobi. Glede na to, da je sin na martvaškem odru, ki se je vnel ob svečah, bi tle težko govorili o 'telepatskem' sporočanju ampak o paralelni in sanjski realnosti, ki ni zgloj odsev/zrcalo/privesek fizične realnosti, ampak je vsaj tako avtonomna kot fizična realnost...