Ko sta se ravno tolk razgovorili psiholog- psihiater, ideja je da dokler ni to neko prehudo bolezensko stanje, ki se ne odraza samo na pocutju, dusi, ampak tudi na telesu, ne gres k psihiatru. Psihiatri so bolj za ljudi ki majo trajne probleme (depresija, shizofrenija, fobije, multipla osebnost...), psiholog pa naj bi bil za stvari ki se jih da odpravit z pogovorom in brez zdravil. Seveda pa ti pogovor ne koristi ce ti nekdo pove kak bo boljse, to lahk tud prijatelj nardi, pol ne rabis psihologa. Res je da vcasih znajo kaj nesramno rect, ampak to ponavadi nardijo zato da v tebi zbudijo reakcijo, ker ko se razburimo povemo tisto kar najgloblje skrivamo in drugace nekak nocemo povedat. Ne vem, jaz to vidim nekak tak ko zobozdravnika, ce mas karies, morejo malo povrtat, da malo boli, da lahko pol plombo gor dajo. Vcasih je treba malo pritisnit na cloveka, zato da oni spoznajo kje je problem, ali pa zato da clovek sam spozna svoj problem, kar je se bolj efektivno. No dejstvo je pa tud da so eni kratko malo nesposobni. Ni vsak rojen za to. Ko smo tak pri domisljiji ostali, ni res da manj domisljije kot mas boljse je, tud v psiholoskem smislu. Cenijo domisljijo, ker je predpogoj ustvarjalnosti ki pa jo psihologi kujejo v zvezde. Pac ok je v tistih packah videt karkoli, to je tak kot da se spravis gledat oblake. A ni krasno lezat na travi na enem toplem poletnem dnevu pa gledat oblake? Konec koncev so packe tak kot tiste, sam da so oblaki malo bolj fluffy. Pa vseeno vidimo v njih krasne oblike in vse zive predmete. To pa zato ker smo takrat sprosceni, na silo tezko vidis v tisti packi nekaj, ce pa se sprostis pa pustis malo da ti domisljija dela, ce ne obremenjujes s tem kaj bi moral videt ampak preprosto gledas, potem vidis tam tisto kar bi moral rect da bi stvar mela ucinek. Upam da je zadeva zadovoljiva.

Zanima me ce ve kdo kako prijetno knjgico o depresiji. Predvsem se spopadam z problemom kako motivirat depresivno osebo. To bi rada nekje nasla, net sem ze po dolgem in pocez preiskala pa ne najdem kaj pametnega, verjetno ker je to zlo tezko ampak se vedno mislim da ni vrag da mi ne bo uspelo.   Pol pa napisem svojo knjigo o tem, huh se vsi bote kupovali moje knjige!  8)

tomi wrote on 05.05.2003 at 22:11:19:


Ja, ravno ZATO...
Poslušam druge, Povprašam in presodim - KOLIKO OD TEGA sem Zmožna prejeti ali sprejeti.
VEČ GLAV VEČ VE -  PRAVIJO...

Jaz pa rečem:
Imam problem, katerega ne Zmorem rešiti sama -povprašam druge, če so ŽE šli skozi to in kako so Oni reševali...

POTEM Uberem svojo pot...

Pa še kaj,...

Nisem bila še nikoli pri poklicnem psihologu. Moji psihologi in psihiatri so moje prijateljice in prijatelji. Hvala jim!

Imela pa sem pri 15 letih socialnega delavca, h kateremu sem šla na 3 pogovore, ker sem od doma pobegnila in je policija potem naročila, da moram it tja. Socialni delavec, Sašo, je po 3 obiskih ugotovil, da ni nič narobe z menoj in nisem več potrebovala tja hodit.

Sem pa tudi že kdaj pomislila, v težkih trenutkih psihičnih, da bi šla kdaj na pogovor k psihiatru, sam sem pol vedno si premislila.

Pozdravljen psiholog -  bricman  
Klinični ali samo Psiholog?

Prosim, daj se še kaj oglasi in povej prosim ZAKAJ so tiste SLIKICE pomembne - jaz sem bila prvič na pogovoru in seveda - Sem bila kar začudena, ker tistih slikic res nisem znala prav brati...
Zakaj pravzaprav so?
Drugače pa Osebno - imam zelo Dobro mnenje o njih - Izkušnje in pogledi jih gradijo . Predvsem pa  -  sama Sem si želela Biti.

Kako Ti deluješ - Bi nam malo opisal -  kak SPLOŠEN PRIMER.
Če smeš seveda...

In Hvala...

pozdrav
Simona

Terrania
Kar ne moram, da se ne bi Znova oglasila na tvoj POST.
Toliko napišeš in veliko. Jaz pa bi še nekaj dodala. Lahko seveda DODA še bricma, ko bo pri času - bila bi zelo ponosna, da bi se pogledi ŠE RESNIČNI DELILI. Hvala.

Terrania wrote on 05.05.2003 at 21:25:27:


Tudi tukaj moram reč, da jih večinoma tako pove. Meni osebno ON NI, ker me ni videl tako, da bi BILO kaj potrebno POSREDOVATI. Bila pa sem večkrat v dilemi in sem potiho kaj rekla in je HITRO povišal svoj GLAS. In sem vedela. Pri sebi sem vedela, da Se za vsem tistim skrivam - da nisem bila prepričana.
Ja-  hitro Te najdejo. Pa saj te Tudi prijatelji - tisti, ki te pozorno poslušajo! In taki prijatelji SO LAHKO TUDI PSIHOLOGI. Ko se nekje razgovorim s prijatelji, se jim odprem -  oddam kaj svojega mi zelo pomaga če me opozorijo na kakšno nepravilno taktiko ali nastop.
To je prva STOPNIČKA k Spremembi  - ko se želim spreminjati v sebi.

Quote:


Sprva sem premišljevla.
Tukaj sem, z njim sem. Bila sem radovedna kako bo potekal najin prvi in hkrati tudi zadnji pogovor - a sem bila hitro presenečena.
Resnost - Kilinično.
Prijaznost - ko je tema naletela na razlago - kako na rešujem določen problem,  s katerim sem prišla do njega.
Ja  Strah ( socialna fobija ) je bil ta problem.
Predvsem Ostrost - da naj kaj več preberem iz slikic - me je zmotila. Kako le?

Quote:


Tukaj ti dam EN naslov - meni je bila zelo zanimiva - RAVNOKAR sem jo prebrala.
Dr. Paul Hauck; DEPRESIJA.
Na kratko; namenjena je vsem, ki so večkrat potrti, pa tudi tistim, ki žive in delajo z ljudmi, ki jih muči depresija. Opisani so praktični načini premagovanja tega razpoloženja. Psihiater dr.Hauck meni, da so trije vzroki psihološko pogojene depreije;

samoobtoževanje-ostro obsojanje lastnega vedenja, ki vodi v pretirane občutke krivde;
samopomilovanje-ko se človek smili samemu sebi, kadar ima občutek, da se mu godi krivica;
pomilovanje drugih-ko premočno soočustvujemo s težavemi drugih....itd  

Če sem te spodbudila k Prebiranju te Knjige sem Zelo vesela - je BOLj POZITIVNa in ti Jo priporočam. , še posebno boš na samem njenem koncu našla TISTO - za Spodbudo in na ZAČETKU...

Quote:


Bom še jaz malo pobrskala po netu in pogledala če obstraja kakšna stran - MOTIVACIJE in ne TEORIJE...kajne ...
Pa še meni si podobna - bova SKUPAJ PISALI, kaj praviš -ampak se mi zdi, da je zelo lepo, ker Za določeno osebo veš kaj potrebuje, veš KJE MORAŠ dajati, dočim knjiga bi bila bolj Splošna.
Še vedno sem mnenja, da Je Osebni kontakt in pomoč NAJBOLJ Uspešna.

Seveda Ti bo uspelo.
Lep dan ti ŽELIM...
In vsem vam, ki to prebirate.

pozdrav
Simona

Le kaj bi si psiholog mislil?? Če si ti šla tja z radovednostjo, je to že bila neke vrste igra s tvoje strani. Nekaj si pričakovala, nečesa se bala, zato želela dajati od sebe najboljše in ko je človek vezan na whatever, je to moteče - SE RESNICA NE MORE UDEJANJATI. Pa saj vem, da veš. In prav tista psihologova ostrina, da bi MORALA več videt, je prav ogledalo za tvoje prizadevanje za..., da bi MORALA to in to... Sebi razlagam malce.. Hvala.

No, ok , pol pa ti povem, da sem jaz na zadnji menda ali predzadnji povedala, da vidim ptičke, kanarčke, sonce, svobodo... Ona pa začudeno: kje vidite ptičke? Jaz pa: tu, tu, tu in tu. He he. Ampak sem pred tem videla hudiča. Hudo.. Pa netopirja, tako kot ti. Ostalih pa ne.

Moonlight wrote on 06.05.2003 at 14:44:39:


Ni bricman, samo še tole me pa res zanima : KAKO VEŠ oz. kako si upaš vedeti, kaj je njemu veliko pomenilo? Zakaj se projeciraš v njega? Res ne razumem tega in zato zmeraj postanem zmedena in potem strah.

In če si lahko zavestno tisti nič oz. svetlobno bitje, o katerem stojchi pise v tisti pesmi - zakaj potem psiholog? Da se učiš od njega, kako to biti?

Samo živali?