Vilma, strinjam se S Teboj.

Psihologi so SAMO LJUDJE, tako kot mi - Osebnostno BOLJ poučeni, kar so se PAČ naučili IZ Knjig - mogoče tudi kaj IZ ŽIVLJENJA, ker sem osebno menenja, da je VEČINA psihologov najboljših - KO že enkat dajo PROBLEM, ki ga " imajo pred seboj" za sabo. Se z njim Osebno spoprimejo, ne pa - da SAMO govorijo kako BI MORALI...

Mene je sicer navduševalo, ko sem se Z njim pogovarjala - a mi ni šlo iz glave, zakaj se na določene miselne pojme, ki sem jih opazila, ne bi smela nasmejati.

Resnost pri njem me je ubijala.
Je pa Eno.
Priznam, da Kljub temu, da je Klinični Psiholog in ima kar nekaj STROKOVNEGA pogleda že za seboj - mi ni bilo jasno - Zakaj je tako Opazoval tisti LIST, kateri mu je bil podan. Predvsem pa - večinoma sem delala jaz - On je bolj MIROVAL.

ČE bi potrebovala samo to - da sama sebe DAJEM ven in ne, da potrebujem kako pomoč - bi bila sama s seboj.

Ampak - sem Opazila veliko več, kot Je ON sam.

Psihologi - kot sem omenila - Predmet UČENJA. Osebe, kot MI in Malo ali pa veliko večji IQ.

Saj, s tem ne mislim, da ne bo kakšen Psiholog, ko bo to bral  - užaljen - bi bila pa zelo vesela, če bi Z nami podelil kakšen NJEGOV pogleda na VSE TO...

Kot smo ugotavljali - proučuje ZGOLJ način Življenja vsakega posameznika V Njem ali Ob njem...

Marsikje Dosežejo z Lepo Besedo in Čudovitim  - Pravim Vodstvom - Psihologi - Uspeh!  

Zanima me eno...

Ob sobotah in nedeljah se na  kanalu A vrti Oddaja z naslovom Dr. Phil...

Je kdo to že spremljal...
Kako vi gledate na tak PRISTOP do osebe  - pred kamerami.
Verjetno je enak tudi izven...
ALI PAČ...

Svobodna RAZMIŠLJANJA in Gledanja Vsakega posameznika SO Odrazi Njegove Duše..

Vrt v tem času JE ZELOOOO LEP...
Pa tudi ODDAJE o tem.
Sem prepričana, da je tako...

Hvala, Littlestar.

Z enim dihom sem prebrala tvoj post in v njem našla veliko podobnosti.
Jaz sem med dvema (psiholog -  psihiatrinja ).
V bistvu se z njo lažje in lepše pogovarjam kot z psihologom ( sem se ). Ker ima nek drugačen pristop. Ne vem, bolje se DOTAKNE Duševne bolečine, bolj te je pripravljena poslušati, kot PSIHOLOG.
Kljub temu, da sem menila in mislila drugače.
Ali pa mu nisem dala priložnosti, DA Bi bilo tako. V bistvu si je nisva dala.
On je mene videl kot Zdravo. In želel mi je vse dobro, NAVKLJUB vsemu kar je imel napisano.
Svetoval mi je psihoterapijo ( pomoč pri premagovanju strahu v meni ... ).


Je pa eno resnica.
Psiholog Zdravi Tvojo Dušo in to samo s pogovori in odkriva bolečine v tebi, da še v Razvoju bolezni, ko še ni udarila iz tebe Skuša Zdraviti - Tebe!
Psihiatrinja pa se že bolj poglobi v tvoje Telo, ker nekje so že nastali problemi in jih zdravi z Zdravili. Sprva mora Ugotoviti Vzrok, da gre lažje naprej.
Prvo Zdravila, potem Pogovori - tako je nekje - pri meni NI. Odvisno od vsakega psihiatra posebej.

No, ja  - v bistvu sem si želela pisati O - Ja - O Tistih slikich -  Hvala, ker si mi podala enak pogled...

In res - tudi jaz sem samo neke packe videla, packe, kaj naj vidim na njih, če so samo packe - ni SLIKE, ni je v meni. Kot neko zrcalo so bile vse.
In kaj je s tega sledilo...
Psiholog je OMENIL:
" toliko vsega je na sliki, Vi pa nič ne vidite "
To me je malce potrlo, res me je - da sem za trenutek utihnila in še manj sem se poglobila v Slike.
Hej,... res so bile ČUDNE...
Packe, barve  - tiste barvne so mi bile všeč-  kaj pa brezbarvne - kot neke Spake...
Sem mar " na izpitu za sprejem dojemanja POGRNILA... "
Ne vem še...


Pa kaj, saj so samo slike, več kot bi videla na njih - več DOMIŠLJIJE bi bilo v meni. Ne vem, to sem šele sedaj spoznala, bi pa prav rada slišala kakšno mnenje PSIHOLGA, ki že ve o tem veliko!

Quote:



Vidiš- tukaj! On se je Ozrl VATE, da najde IZVOR - Kaj!
Meni bi bilo to razumljivo, kot - ŽELITE POVEDATI več O Sebi - zakaj se potem krivite, obtožujete. Vse vam je jasno in Poveste, da Ste še vedno utrujena - to GA JE ZMOTILO, ker s tem nastane " zanikanje " samega sebe.
Zgolj v tebi PA PRIZNANJE, da je temu res tako, kot pišeš.
Verjetno se je želel osredotočiti na Problem - utrujsnosti. S tem si mu dala veliko vedeti.

Ampak eno res DRŽI - Če smo pri PSIHOLGU, bomo verjetno dajali ven svoja bremena - On nas bo poslušal, dodal kak svoj pogled in nasvet , A vselj našel NAPAKO v govoru -  napako v NAS. Od kje Se moramo pobirati...
Ali nekako tako.

Vem, da se pogosto zapremo šele tedaj - ko na neka vprašanja ne najdemo odgovora in to BOLI, pa vemo, da Zmoremo tudi od tu.

Želim si Littlestar, da še naprej obiskuješ Psihologa - dovoli mi, da ti povem, da Se bosta veliko LAŽJE ujela kot S Psihologinjo.

To je samo moj pogled.
Tudi jaz bi si enako želela, pa NE MORAM IZBIRATI...

Določena vprašanja MORAJO BITI - da nas OPOZORIJO na PROBLEM, da SEGAMO Globje in damo ven še več kot OBIČAJNO...

Ima kdo še podobne izkušnje?

Lep dan vam želim, posebno tebi, Littlestar...

Star12. Veš, kaj je moje mnenje okoli slikic? Da si pravzaprav zelo zdrav, če si nič ne domišljaš o njih. Saj se vendar tudi z vso duhovnostjo trudimo nekako umirit svoj um, najti mir v sebi. Ali ni to prav to na nek način - zakaj bi moral kaj videt? Prav projekcije so po moje tiste škodljive. In ali ni bolj pomembno, kaj sama ugotoviš glede tega - tvoje vedenje, to kaj ti verjameš? Četudi bi velja pri psihologih drugačno prepričanje. Marsikaj se bi lahko naučili od pacientov in tako spreminjali teorije. Seveda pa se morajo držati določenih pravil. Drug od drugega se učimo. Spomnila sem se na en tečaj, kjer greš sam skozi dvanajstih skript, vsak mesec eno, in vadiš predvsem takšno gledanje: stol je stol, miza je miza... Zgolj 'to' in nič drugega. Nobega pomena zraven. Počasi tako lahko začenjaš videt, kako se resničnost spreminja0.

Hvala ti, Star12. Me zmeraj malce prebudiš, da razmišljam s svojo glavo.

Littlestar.
Slikice. Še vedno mi zbujajo pozornost v meni - PA DAJ, naj se ŽE KAK PSIHOLOG OGLASI in KAJ POVE okoli TEGA...

In več kot je domišljije - večje breme nosimo v sebi.

Seveda - če to gledava psihološko.

Vse kar VIDIMO OB Sebi je Tudi v NAS. Strahovi, podobe, misli, predmeti...

Kar pa ne VIDIMO - temu se IZOGIBAMO. NE želimo govoriti o tem, čeprav " ja  -  vidimo".

In zelo LEPO SI NAPISALA - DA SE DRUG od DRUGEGA Učimo, to sem že podala in lepo bi bilo in večinoma je tako, da PSIHOLOG postaneš večinoma zato, ker si doživel določeno obdboje - kjer si želel pomagati  - SEBI ali DRUGIM in kot ODRASEL si dobil to priložnost in se ZATO TRUDIL. Vedel si -  in Sledil si si. Je pa veliko Drugih poti, ko lahko pomagaš.
Ta je ena izmed " pogovornih ".

Ti Psihologi so zelo DOBRI, saj natančno vedo - KAM POSEČI in kako Zdraviti.
Osebne Izkušnje so še kako Dobrodošle.
Včasih pa tudi praksa deluje.


Vsak posameznik DODAJA Barve in Dneve k Svojemu Življenju - Ko pa ne GRE, PA POTREBUJE ROKO, katere se lahko oprime - da ga vodi. Predvsem je pomembno - da Ve za kaj se gre in šele NATO POSEGA. Zdravi.

Duša se Prične Celiti ko O Sebi spregovorimo in ne Tlačimo vase - To vemo vsi - PSIHOLOGI PA ŠE POSEBNO, zato nas vedno " ujemajo na besedah".

Boleče ali kaj...

Verjamem, da mi je le hotel pomagati in nič slabega mislil. Ampak ne morem sprejeti takšnega načina. Pri komu drugemu to deluje, pri meni ne. Me samo odbije. Zavedam se, da situacija jasno pokaže na moj vzorec 'trdosti', ampak kaj konstruktivnega se med dvema človekoma s takšno energijo ne more zgodit.

The only person who behave sensibly is my tailor.
He takes my measure aney every time he sees me.
All the rest go with their old measurments.
G.B. Shaw  

Če me razumeš...

Vsak je sam svoj najboljši psiholog.