Ja, kaja, še spomnla sm se, da lahko povem za en način, kako se od prenajedanja odvadit. Jest sm enkrat sprobala to "tehniko", da sem se vsakič, ko sem se zalotila, da jem, čeprav sploh/več nisem lačna, šla pisat dnevnik in poskusla iz sebe spravt tisto, kar se je v meni dogajajlo, pa o tem nisem hotla razmišljat, niti tega čutit in šla zarad tega pol rajš jest. In fora je, da sem se pol zalotila tud, kako mi med pisanjem ni uspevalo iz sebe spravit tistga, kar me je matral in sem se zalotila, kako sem vstala, pa bla na poti v kuhinjo... in pol sm se spomnila, da še vedno nisem lačna, pa se šla spet nazaj vsest, pa bulila v tist zvezek.. v glavnem sem se odločila, da bom tolk časa pisala, da nekaj novega pogruntam o sebi, še sploh je blo super, če mi je ratal se spravit v dobro voljo, al pa toliko časa, dokler mi ne bo začel krulit v želodcu... In če nimaš ravno možnosti pisanja, se vprašaj, ko bi rada jedla: Čaki, kaj zdele razmišljam, čemu v sebi bi se zdele rada izognila, da grem jest.. men je to takrat pomagal. Pa hvala, ker si me spomnla, da morm spet ta sistem začet prakticirat.
aha pa še nekaj je: opazila sem tudi, da ko bi tkole jedla, mi paše točno določena hrana - čeprav dokler ne razmišljaš, se ti zdi, da si pripravljen pojest karkoli. Zato, ti predlagam, da ko daš nekaj v usta, pa se spomniš, da sploh nisi lačna, da se osredotočiš na okus, da grižljaj čimdalj časa zadržiš v ustih - sama sm tko pogruntala, da mi niti tak okus, niti taka struktura hrane... čist nič ne paše in raje, kot da bi jedla nekaj tako zanič sem pljunila še tist grižljaj ven, pa si zobe umila
pa pila velik vode..
splača se zamotit, samo ne postat deloholik, al pa kaj druzga, to je samo iz ene zasvojenosti v drugo
upam, da ti bo kaj v pomoč.
Home
Pages: 
