Devi wrote on 07.06.2003 at 13:43:28:

težko je tole ampak hec je v tem da če se hočeš združiti v eno z bogom moraš biti nič, tj ego naj bo = 0 ... da pa je ego lahko 0, mora bit najprej vse ... to je najlažja pot no ... imho ... jeba je kle v poistovečanju ...
recimo uno reklo, da lahko ego transformiraš tud tko da ga tolk napihneš da poči ... in če ego napihuješ in to tako da ne hodiš po drugih med tem napihovanjem ... bo poču ... čene ti bo pa vso energijo pobral ...

tik nad tvojim postom model govori o identiteti ... se reče ... v mayi se moramo z načim identificirat ... nekdo se z odvisnikom, nekdo z pomagalcem alkoholikom ... neakteri pa bi se identificirali z višjim jazom ... ampak pol pride vedno od nekje nekdo ki pomaga egu pri 'stanju na mestu'.


kako naj ti sploh to povem
čast (ega) ni nč slabga, dokler za to čast ne hodiš po drugih. se pravi, če te nekdo daje v nič in te ves čas neki draži (himi in kreden npr) tvoja čast trpi in to ni dobro ZATE, zato moraš narest neki takega kar drugim izgleda kot delovanje ... ZATE je tisto 'branjenje časti' v tistem trenutku pač nedelovanje in ti daje dodatno moč (ki jo seveda pobere egu).

zakomplicirano je tole ...




tale mi je res dobr
Quote:

pa ni.
v svojem bistvu.
in na koncu poti.
na sredini poti, je pa pot precej lažja, če si ljubljen, kot če nisi.



in k že glih o egiču govorita
dobr se je zavedat da dejansko nismo razdeljeni na dvoje i.e. ego in višji jaz.
to notacijo uporabljamo zato ker danes ljudje vse hočmo razumet, sej smo izobraženi in to. dočim teh reči se ne da razlagat, zato se uporabi dvojnost, ker drugač sploh ne moreš razložit.
dejansko je človek zlitje obeh, v bistvu vseh treh, če dam za tretje fizično in ostala telesa.
hec je u bistvu samo v tem kolk teh teles, kolk njih delov, procentov recimo uporabljaš (z drugimi besedami je egu izgubil nadzor nad njimi, pridobila si ga pa TI), čeprov je boljš delov, ker ene dele bolj nujno rabiš TI, drugih pač ne tolk nujno, zato jih zaenkrat še pustiš egu na uporabo.
in ni nujno da bo ego s tem delu bedarije, če je tisto že v procesu ozaveščanja, potem dejansko nekako lahko kontroliraš to ... če pa je v podzavesti ... tega ne moreš nič kontrolirat, edino post festum, čim pa enkrat post festum neki popravljaš - ozaveščaš.
in si na poti ...


ni sreča stvar ega ... je stvar človeka ... zlitja (neuspelega in the firstr place)


služenje je kulj ja ... bi lahko reku, med služenjem ego ne more drugega kot da čaka na svoj trenutek, in medtem izgublja moč. JEST jo pa pridobivam in integriram ego vase, se z njim zlivam ...

Mogoče bi še jaz dodal nekaj besed na temo ego in čast.

Ego predstavlja razdvojenost v človeku... Ego je človekov lažni JAZ, ki si ga je človek ustvaril skozi vzgojo, ... ...

Zlivanje EGA z resničnim tabo pomeni v bistvu razpletanje vzorcev na katerih EGO temelji. Ne strinjam pa se, da je pot do osvoboditve od EGA v tem, da napihuješ svoj EGO...

Bistvena značilnost lažnega JAZ-a je navezanost na vse mogoče stvari. In iz te navezanosti sledijo vsi ostali negativni občutki; Ljubosumje, Sovraštvo, Strah, Neracionalna prizadetost, ...

Tu pa je potrebno skrbno razločevati, ali je neka akcija proizvod navezanosti na neko stvar (to je (re)akcija ega) ali pa akcija temelji na nekem notranjem občutku resnice ... takrat se gre ponavadi za neko višje dobro (nesebično)

tolk mi je padlo na pamet  

Pretvarjajte se, da ste eden od 12 apostolov; izberite kogarkoli.

Ste eden od njih, ki hodijo z Jezusom iz kraja v kraj.

Zamislite si, da sledite temu učitelju na tem potovanju.

Pogovarjate se z apostoli o organizaciji tega dne. O tem, kaj je Jezus delal včeraj in niste vsega razumeli in malo vas skrbi, o čem bo govoril danes. Malo ste že v zamudi, saj ne teče vse po načrtih in opazite tudi, da Jezus ni pozoren na vaša vprašanja, na vaše skrbi. Potem pridete mimo otrok, ki pazijo ovce. Kot apostol ste že skoraj panični, ko se Jezus ustavi in se začne pogovarjati z otroki. Sedaj bomo pa res pozni, se pogovarjate med seboj. In naslednje, kar vidite, je Jezus na vseh štirih..., igra se z otroki.

Vaša energija narašča, sedaj ste v zaskrbljenem, zrelem, odraslem razpoloženju. Ta človek je nemogoč! Toliko resnega dela imamo... in on se igra z otroki.

Končno enega apostola porine drugih enajst, da vpraša Jezusa: Pa kaj počneš...?

In k vam se obrne s stavkom:

Dokler ne postanete kot majhni otroci, ne morete vstopiti v Božje Kraljestvo.

 Kljub temu odrastemo in zapremo vrata tega sveta. Zapremo vrata v Kraljestvo. Naš racionalni logični um prevzame vodstvo in postanemo zaskrbljeni odgovorni zreli odrasli. Izgubimo ključ Kraljestva.
Jezus je rekel apostolom: Povežite se s tem delom svoje zavesti, saj je prehod v Kraljestvo. Je tudi prehod v vašo notranjost.
Kaj pa se na tem prehodu v notranjost zgodi nekaterim ljudem?
Lahko jim ni všeč, kar najdejo, lahko pa tudi ugotovijo, da noter ni ničesar. V tem primeru so v resni težavi. Bolje, da je nekaj noter.  Do slednjega pride, če se vase obrnete z logičnim umom. Iščete notranje organe ali karkoli fizičnega...
Intuicija pa bo pri vstopu odkrila sredino bitja tega telesa - prostor, ki je osrednji mir, mir v središču. Božanski mir.
Pojdite torej vase z domišljijo, z intuicijo.

 Mojster pa je v tem stavku nakazal še nekaj. Noter biva čista in nedolžna otroška zavest (ne otročja in ne zavest uporniškega otroka). Za otroško nedolžno čisto zavest pa ni nič nemogoče.
Otrok lahko ustvari vsak svet, da živi v njem, lahko zaključi vsako potovanje, otrok v čisti zavesti lahko naredi karkoli.
Ljudje smo v otroštvu sposobni svobodno izbrati, kaj bomo počeli s svojim življenjem.

• Karkoli sem lahko in vse lahko dosežem...,

 dokler nas ljudje okrog nas ne začnejo nagovarjati v drugo smer. To ni resničnost pravijo. In bolj in bolj zapiramo svojo čistost in nedolžnost, ki je moč in bolj in bolj se začenmo strinjati s pravili okolice. Dokler ne pridemo do točke na kateri je zelo malo tega, kar lahko naredimo, če sploh kaj.

• Verjetno sploh ni ničesar kar lahko jaz naredim...

 Če vas drugi do tega trenutka niso odvrnili od vaših zamisli in predstav, se sedaj sami. Spomnimo se torej, da ni ničesar, kar ne moremo storiti. Mi zmoremo vse.