BonSens, bivši ne bi šel pod nobenim pogojem ven iz bajte. Prodaja je edina stvar, ki ga bo vrgla ven - jaz ne, ampak novi lastniki. Točno se zaveda, da je bolje, da sama prodava kot da gre bajta na licitacijo zaradi sodnijske izvršbe. Kar bom jaz ziher zahtevala, če ne bo šlo drugače. Iz hiše ga ne morem spravit na noben način: če bi pil in na debelo razgrajal je nekaj drugega kot pa če deluje kot ilegalec - potiho.
Na socialni so mi itak pred tremi leti rekli, naj se jaz z otroci odselim. Pa kaj poj, če nimam denarja za najemnino itd. Bi bili kar zadovoljni, da imajo za reševat nov socialni problem (moj filing). Da te rihtajo in komandirajo in govorijo, kako moraš živeti. Takih žensk, kot sem jaz (močna, pripravljena sama reševat probleme), ne marajo na socialni kaj prida. Rabijo take, ki jim hodijo jokcat pa niti ne vedo, al bi se ločile al ne.
Trenutno nimam filinga, da bi kaj delala na vprašanju preživnine, saj naj bi to bilo eno leto pod okriljem sodišča. Tako piše na izvršbi.
Potem naprej. Dejansko drži, da moj bivši meče slabo luč na ostale moške, res je ekstra primer. Pa morate vedeti še nekaj: načelno je njemu veliko huje kot meni. Veliko bolj trpi. Jaz vseskozi sledim samo enemu cilju: da imam kot človek pravico živeti v miru. Pa otroci tudi. In ta cilj se mi vedno bolj uresničuje.
Kaj pa on? Njemu je bil cilj trpinčenje mene in otrok. Ne toliko telesno kot psihično. Telesno si ni upal - sem ga nabutala nazaj razen v nosečnosti. To mi je tudi grozno zameril. Uhajam mu izpod kontrole, ne more več urejat mojega življenja. Celo to si sedaj dovolim, da včasih pustim otroke same in grem na meditacije ali v Pržan

.
In mi ne more prepovedat. In mislim, da na sodišču uporabit proti meni tudi ne, tako kot v času ločitve moje izhode zaradi reikija in k sosedi, ki je zbolela za rakom.
Na vsak način je poskušal, da je hiša samo njegova. In če že to ne, da dosmrtno ostanemo skupaj v hiši. In tudi ta načrt se mu je podrl.
Na vsak način je poskušal doseči, da bi mi zmanjkalo denarja in bi morala njega prositi, naj mi plača končno preživnino al kaj takega. Tega ni doživel. Še vedno seveda trdi, da preživnino porabim za to, da se z njim tožujem - da mi on plačuje odvetnika.
Probal je biti frajer - ženske so ga dale na čevelj. itd itd
Skratka, vse v življenju se mu podira. Kdo potem bolj trpi?
ampak to je njegova pot