Quote:

Kaj pa če "pride do izliva" na način kot taoist izvodi ali pa pri seksu kot tantre uči?  Verjetno ne pomeni enako za spolnost.


Karmen

ixtlan wrote on 22.02.2003 at 20:16:17:


Ixtlan.  Mi se tukaj en kratek čas pogrevamo pa je kako napetosti v ozračju zaznavat. Ne vemče smo vsi tako elektronsko dodelani, da bi tkole deleč segel. Instrukcijo boš lahko kar dobil, to ne bi bil tudi težji problem, samo za kvalitetno meni  ni potrebe pol odgovarjat.

Lahko razumeš tole kot sam hočeš! Ne bi  prej predolg čakala.


Karmen

ixtlan wrote on 23.02.2003 at 11:58:24:


Kar se najinega zmenka tiče ixtlan predlagam, da prirediva najprej dve omizji, kjer na eni piše: rezervirano za pijem kavo in na drugi pijem čaj. Bomo lahko bolj analitični in imeli kaj preučevat.

Zdaj ko te imam na vezi, izkoriščam priliko da se ti zahvalim za vse pdfje, in obljubljam obenem, da ti častim toliko kavic kot jih boš spil.

Karmen

Kranj The Old House (za Globusom) Babičin vrt, Zimske sanje.... pa miljaužent enih čajev. Četud je offtopic... ne more bit pomanjkanje čajev izgovor, da se ne bi dobila, zato sem mogla to povedat...

Še malo teorije:

Tantra je popolnoma budistična iznajdba (hinduisti so celtno stvar prevzeli šele kasneje in priredili po svoje - čeprav veliko "strokovnjakov" meni, da so jo prevzeli budisti).

Beseda "tantra" se nanaša na pojem in celoten koncept tkanja (nit, prepletenost, tkanina, statve . . .) in tako poudarja prepletenost stvari in dejanj, soodvisnost vsega, kar obstaja, neprekinjeno verigo vzrokov in posledic; tantrični spisi (ohranili so se predvsem v Tibetu) pa poudarjajo predvsem notranjo povezanost vseh stvari: paralelizem mikrokozmosa in makrokozmosa, duha in materije, notranjega in zunanjega (tako zunanji kot  tudi notranji svet posameznika sta samo dve strani iste tkanine, v kateri so niti vseh moči in dogajanj, vseh oblik zavesti in njegovih objektov, stkane v neločljivo mrežo večnosti).

Bistvo budistične tantre je torej znanje, medtem, ko je bistvo hindijske tantre šakti (pojem božanske moči kreativnega ženskega vidika boga Šive). V budizmu je šakti maya, ki ustvarja iluzijo v kateri smo, iz katere nas lahko reši samo prajna. Cilj je torej rešitev iz te moči (podobno kot pri Castanedi, kjer je cilj svoboda); gre za doseganje razumevanja in  preobrazbo te moči v ogenj spoznanja.


Recimo, če je za hindujce "iz združenja Šive in Šakti ustvarjen svet", si budist nikakor ne želi ustvarjanja novih svetov, temveč vrnitev k "neustvarjenemu in brezobličnemu".  Obstoj zavesti o tej sunjati (praznina, ki ni nič) pa je prajna (najvišja modrost) in doseganje tega znanja v življenju, je razsvetljenje. Torej, če je prajna (ali sunjata) pasivno, vseobsegajoče žensko načelo iz katerega vse izvira in v katerega se vse vrača, združena z dinamičnim moškim načelom aktivne ljubezni in sočutja, ki predstavljata sredstvi za uresničitev prajne in sunjate, se doseže Budovstvo (v bistvu gre torej za združitev intelekta s sočutjem, znanja z ljubeznijo in doseganje popolnosti).

Sam proces razsvetljenja pa je nato predstavljen z najočitnejšim in najhumanejšim ter hkrati najuniverzalnejšim simbolom: združitvijo moškega in ženske v ljubezenski ekstazi - v kateri je aktivni element predstavljen kot moški, pasivni pa kot ženska (za razliko od hindu-tantr, v katerih je ženski vidik predstavljen kot Šakti-aktivni, moški pa kot Šiva - kot čisto božansko stanje zavesti "obstajanje", kot pasivno načelo "ki počiva v lastni naravi").


uživajte!