Quote:Opisi kažejo, kako lahko zaznavne, čutne in mišljenske tipe najdemo tudi v svetu religije. ...razmislite, ali je vaša izbrana vera ali pot - bodisi da ste se vanjo rodili ali pa ste jo izbrali pozneje v življenju - resnično ustreza vašemu osebnostnemu tipu. Ne pozabite, da je ta preglednica le zelo groba kategorizacija osrednjih religij, ne pa posameznih mistikov. Kljub temu pa lahko pokaže tistim, ki so zvesti eni religiji, da obstajajo še druge poti do resničnega duha.
Ko začneš v seb zaznavat tokove religioznosti na čustvenem/miselnem nivoju, se začenš ozirat po raznih opcijah, ki imajo vsaj dve plati.
Ena je npr. ta, da ti zaznave religioznosti začenjo povzročat 'kulturno nelagodje'. Dojemat jih začneš kot 'simptome' neke patološkosti, ki jih čustveno potlačiš, mentalno se začneš ozirat za kakšno posvetno filozofijo. Potlačene čustvene energije ti nujno udarjo ven skoz mentalni nivo in ti 'nevtralen' pogled na svet obarvajo ideologoško. Na osebnem nivoju se tako znajdeš v eni shizofreni situaciji, ki se v socialnem kostekstu odraža skozi izbruhe totalitarnih rešitev (nacizem, komunizem) in indiferntnosti (tehnokratizem, birokratizem)
Druga opcija je ta, da če jih čustveno kanaliziraš skoz eno od religioznih opcij, ki so vtakne v kulturo, se hkrati mentalno zamejiš v teološko razlago sveta. Ta povzroča mentalno neizživetost in občutek intelektulne inferiornosti, zaradi česar se religije skušajo postajat vse bolj in zanstvene oz. utemljene v posvenem. To se na osebnem nivoju odraža v 'posvetitvi' pragmatičnih ciljev oz fanatizmu, na socialnem področju pa povzroča deviacije kot so klerializem, fundamentalizem...
Po moje sta to prevladujoči opciji kanaliziranja religioznosti modernega, v zahodno kulturo vrojenega ali pa vsaj vzgojenega človeka, kjerkoli že je. Po moje ni blo za modernega človeka nobene religije niti idelogije, ki bi ga uspela do konca brez ostanka čustveno potešit in mentalno izpolnt. Zato je religioznost zataju, (kršansko) religijo pa razglasu za mrtvo. Postmodernizem zato išče nove rešitve: ponuja mentalne prakse, očiščene čustvenih eneregij, ki bi jih lahko omejile v religije. In obratno, ponuja čisto čisto čustvenost, očiščeno mentalnih omejitev, ki bi jih naredile za religije. In ponuja nove religije kot spoj čiste čustvenosti in čiste mentalnosti, ki ga kao ne omogoča nobena tradicionalna religija. Postmodernizem skratka religioznost neusmiljeno in dokončno razstavi na module, ker njihove neskončne možnosti kombinarja v induvidulno obravane religiozne sisteme daje boljši 'izkoristek'. Novodobna duhovnsot je v tem smislu odsev postindustrijske modularne produkcije materialnih dobrin (npr. računalniška industrija), pri kateri vsak izdelek ni celota, ampak ji celost vdahne šele njihova integracija v celoto skoz umetno intelgenco.
Ni čudno, da v postmoderni dobi odkrivamo tiste elemente tradicionalnih religij, ki tega duha materialne produkcije zanjo boljš vase zajet.