Quote:VI STE GRAL
Neki mož je odšel k petemu patriarhu zena, da bi postal menih. Patriarh ga je vprašal: "Ali hočeš izvedeti resnico ali biti resnica?" Mož je odgovoril: "Biti resnica." V samostanu je dobil preprosto delo, luščil in drobil je riž, vendar ni bil deležen nobenega duhovnegaa vodstva in iniciacije.
Patriarh pa je umiral in potreboval je naslednika. Stotinam svojih duhovnikov je naročil, naj napišejo pesem, da pokažejo, česa so se naučili v času, ko so bili z njim. Kdor bi napisal najboljši verz, bo prejel ogrinjalo kot šesti patriarh.
Glavni učenec Shenxiu je bil najbolj učen menih in je nadvse marljivo meditiral s prekrižanimi nogami. Napisal je:
Tole je drevo Bodhi popolne modrosti,
razum kot stoječe bleščeče ogledalo.
Nenehno ga marljivo briši
in ne dovoli, da bi se na njem nabral prah.
Patriarh je dejal, da je pesem dobra, vendar še zdaleč ni popolna. Hui-neng, luščilec riža, je bil nepismen, zato je moral nekoga prositi, da je zapisal tole pesem.
Nikoli ni bilo drevesa Bodhi,
niti stoječega ogledala ne,
v bistvu ne obstaja noben razum,
kje naj bi se torej nabiral prah?
Patriarh je takoj spoznal, čigava je ta pesem, in zaupal svoje oblačilo Hui-nengu.
Ta zgodba razkriva dva temeljna načina, na katera se obračamo k duhu. Eden je ta, da lahko z disciplino, s prekrižanimi nogami in udeleževanjem obredov ter iskanjem znanja prečistimo telo, razum in dušo. Ali pa, kot razkriva človek kot Hui-neng, je vsa ideja iskanja, poskušanja doseči nekaj za očiščenje razuma, nepomembna in begajoča. Naša prava narava je že čista in jasna, zato bi jo vsak poskus prečiščevanja onesnažil. Vsaka umetna disciplina nas pelje vse dlej in dlje od našega naravnega stanja ali tega, kar se imenuje nerazum.
Obe metodi imata svoje šibke strani. Če slišite, da ni nič potrebno in da ste že Buda, ni nobene spodbude, da bi se tega povsem zavedeli. Lahko ste leni, verjamete drugim na besedo in nadaljujete svoje ustaljeno dremanje. Po drugi strani pa, če se trudite, da bi se probrazili, se odmikate vse dlje od tega, kar ste že, in med tem razvijate več kot povprečen duhovni jaz.
Rešitev leži na poti med obema odnosoma, kot "prebadanje skozi sredino" Percivala, viteza grala. Ta srednja pot je sprejemanje tega, kar ste, popolni v svojih nepopolnostih. Ničesar ni, k čemur bi stremeli. Niste ne vredni ne nevredni, ne svetnik ne grešnik. Vaše naravno bistvo je božansko. In vaša resnična narava je že Buda. Iskanje grala se tu konča.
In tako ob koncu tega sto in enega načina gledanja nase prihajate do izhoda iz dvorane z ogledali, kakršne smo v minulih časih še našli po starih sejmiščih in zabaviščnih parkih. Površina vsakega ogledala je bila ukrivljena, valovita ali zvita, da je odsevalo povsem popačeno sliko. Včasih je bila vaša glava videti normalna, vendar je sedela na pošastnem telesu. Pred kakim drugim ogledalom pa je bila glava ogromna, telo pa prav majceno. Z gledanjem tolikšnega števila odsevov, četudi popačenih, ste si lahko ustvarili notranjo sliko o tem, kakšni ste v resnici. Testi v tej knjigi so precej podobni popačenim površinam ogledl. Noben odsev ni povsem točen, toda čim več ste si jih ogledali, laže si boste ustvarili dobro podobo, kakšni bi lahko bili. Ponavadi so naša ogledala drugi ljudje in trudimo se prilagoditi naše odseve, da bi dobili priznanje, toda vsaka sprememba, ki jo naredimo, nas popelje dlje od naše resničen osebnosti. Če resnično želite vedeti, kdo ste, se morate sprejeti takšne, kakršni ste. Sprejemaje je prvi - in zadnji korak na poti do samega sebe.
Home
Pages: 1 
