|
maya
Guest
|
Sončnica...ne bi se povsem strinjala s tabo. Očitno nisi živela s takim človekom. Jaz pa sem, in to je milo rečeno grozno. Če se spravlja nate s svinjarijami, to ni tako lahko kar preslišat...in kam naj se umakneš. Stanovanje je stanovanje in, da bi sredi noči hodil ven.... ne vem, če je to to.
Katarina... ne vem, sama se boš mogla odločiti. Očitno se to že dolgo dogaja in nič ne gre na boljše.
Pri meni je bilo sicer drugače, dogajalo se je pogosteje, naslednji dnevi pa so bili prav taki... obžalovanje, jok, obljube, kesanje.... Mene pa je vse skupaj ubijalo in skoraj tudi ubilo. Popolnoma me je izpilo oz. bolje rečeno, sama sem se izpila. Potem pa nekega dne, flash neke energije... ne vem kako, ne vem od kje.... ampak odločila sem se in in za njim zaprla vrata. Nič več me ni moglo pregovorit, pa čeprav se je potem dogajalo še marsikaj. Ne morem reči, da je bila to neka zavestna odločitev, kar prišlo je.
Sorry, zdaj sem začela s svojo zgodbo, pa verjetno sem jo mogla spravit iz sebe.
Ne vem, kaj naj ti rečem. Samo to vem, da so pri meni obljube ostale pri obljubah in mislim, da mu, ko (če) se bo odločil, da bo s tem prenehal, tega ne bo treba z besedami izražat... to bo kar naredil.... Na tebi je, ali ga boš čakala. Mogoče bi bilo pa res pametno, da ga zapustiš za nekaj časa ali mogoče za zmeraj.
Vem, ni lahko, ampak vidiš lahko, kaj vse to dela s tabo.
Karkoli boš že storila... mislim nate in želim ti, da bi se tvoj dragi prav odločil. Če pa se on ne bo, se daj ti, pa ne čakaj predolgo.
Pozdravček, Maya
|
Home
Pages: 
