Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna,  psihološka in sociološka razmišljanja >> Zbogom razsodnost...
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1045422709

Message started by Katarina on 16.02.2003 at 20:11:48

Title: Zbogom razsodnost...
Post by Katarina on 16.02.2003 at 20:11:48

Tudi tokrat se opravičujem,če ste o čem podobnem že pisali.Lagala bi,če bi rekla,da sem temo spregledala,kajti-nisem je iskala...

Pa dajmo...Čudovit človek,poln energije,optimizma,magnet za družbo-kakršnokoli že...,skratka,človek katerega si vesel,da ga poznaš.ker njegova dobra volja in pozitivnost vpliva na vse okoli Njega.
In potem se zgodi...Kombinacija časa in alkohola in taisti človek se prelevi v najbolj ozkosrčno bitje na tem planetu.Razsodnost zamenja primitivizem in kljub kakršnemukoli prepričevanju,ki bi lahko stopnjevalo stanje v katerem se nahaja prileti na gluho uho.
Tone in tone,dokler ne omaga.Ko se zbudi v nov dan,naložba slabe vesti,očitkov...in nekaj časa vse skupaj res pomaga.Do nove lune,novega bum-a...In stvar se ponovi.

Kako pomagati nekomu,ki se zaveda in prosi za pomoč,a se še isti moment,ko se poslovi od razsodnosti,poslovi tudi od sklepov,obljub...

Prosim za razmišljanja...

Katarina

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by Harry on 16.02.2003 at 20:41:52


Quote:
Kako pomagati nekomu,ki se zaveda in prosi za pomoč,a se še isti moment,ko se poslovi od razsodnosti,poslovi tudi od sklepov,obljub...


Če se poslovi od razsodnosti, pomeni, da se več ne zaveda. Takrat pozabi na obljube. Kako mu pomagati?
Ja najprej se mora sam odločiti, ali sploh želi spremembe. Če daje obljube samo zato, da je mir v hiši kadar je trezen, potem to ne pomaga dosti. Tudi prošnja na pomoč je v tem primeru samo zavesa za katero se skriva. Sam mora storiti korak. Ali je že bil postavljen pred kakšno dejstvo?

LP Harry

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by gape on 16.02.2003 at 21:21:48

alkohol pač ni njegova droga ...

tko kot ni moja ali npr tomijeva


tomi wrote on 15.02.2003 at 13:24:49:
Hmm  ... ko se ga dovolj nažreš res povezava med dušo in telesom nekako crkne, ostane samo telo in pol si kot neka žival.


naj model začne tko da pije samo do mere ... da ohrani povezavo ...

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by Katarina on 16.02.2003 at 22:24:21

Postavljen pred dejstvo ja...Pa ne,da bi šlo za kakšen ultimat-vsaj jaz,tega nisem vzela tako.
Z vsem kar postane pod vplivom alkohola,potiska stran od sebe ljudi,ki mu pomenijo največ.In tega se zaveda...zato se nekaj časa resnično ne dotakne opojne substance.A ko se, se v večini primerov (od 10 x,mogoče dvakrat obdrži vzdušje po katerem ga poznamo),izpadi ponavljajo.

Pa ne da bi šlo zaobsedenost s pijačo.Ne pije vsak dan.Dogaja se,da enkrat v mesecu poseže po steklenici,a žal ne pozna meje.
Sam priznava,da se je sposoben izbruhat po 2x,3x na dan in nadaljevati s pitjem.Skratka meje zanj ni...


Katarina

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by Harry on 16.02.2003 at 23:03:06

Enkrat na mesec? A je takrat nasilen? To je 12 dni na leto. Leto ima 365 dni. Ali sta se pogovorila, zakaj dela tako? Ali ga kaj teži? Ko ni pijan se obnaša normalno?

LP Harry

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by Katarina on 17.02.2003 at 09:21:41

Ne,ni nasilen.Nenormalno žaljiv,prostaški,nesramen.Skratka...neznosen človek postane.

Nasilen ni,ker roko na srce-takrat tudi stati na nogah ne more.Upam tudi,da mu delam krivico,ko razmišljam,da bi sploh lahko udaril.

Saj to me bega.Drugače (v treznem stanju),je eden izmed najbolj čudovitih ljudi kar jih poznam.

Pogovor?Ničkolikokrat...Do kam pripelje?
Do razumevanja,kesanja,nevedenja zakaj je temu tako,ko pije.
In priznanje,da se ne sme dotakniti alkohola.
Nekaj časa gre,potem kot že povedano se stvar ponovi.

Res ne razumem.Iz čudovitega človeka se je sposoben preleviti v neznosneža.

Je res mogoče,da alkohol tako močno zavrti?Ali se stvari vseeno dogajajo v nekem zavednem stanju?
Problemov,takšnih ki bi ga v to gnali ni-vsaj jaz ne vem zanje...

Katarina

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by LittleStar on 17.02.2003 at 10:02:03

Napisala si, da je drugače človek poln energije, optimizma, magnet... Verjetno je ena izmed tistih občutljivih dušic, ki bi vse naredili za druge, ki ne znajo čuvat svoje energije, ne znajo se uravnovesit, potem pa ostanejo prazni, izčrpani, in ker ne dobijo vrnjeno nič tega, kar so dali, zasovražijo ljudi. Na takšne res tud močno vpliva Luna, ker nimajo rezerve. Mogoče ni resničen v svojem zabavljaštvu, mogoče nosi masko in skriva kakšno bolečino, morda ga v podzavesti bremeni kakšen majnvrednostni kompleks. Fajn bi bilo, če bi sproti bolj prisluhnil svoji duši, mel več stika z njo. Kaj vem, huda stvar je to. Poznam, moj oče je bil takšen.  

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by gape on 17.02.2003 at 10:26:57

ja
nujno mora začet prakticirat mejo ... ne pridet do stanja živali ... ker kr nehat ne bo mogu, ker je verjetno tko kot pravi litlstar, on ima to za ventil ... takrat ego butne vn z vso močjo ... zihr ima kej kar dol tlač ... al je pa preprosto vesoljc, k se še ni zbudu ... zbud ga.

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by ziby on 17.02.2003 at 10:35:10

nikakor ne moreš primerjat spontanih,naravnih živali in pa nažganih debilov,ki takrat vidijo samo sebe in svoj svet ne glede na okolico,ki ga ima mogoče celo rada.
Nisem še videl živali,da bi se skrivala v alkoholu..tako lepo spontane so..ljudje pa se skrivamo..nekateri pač ne znajo drugače pa se ga nasekajo :(...žal..

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by vilma on 17.02.2003 at 10:46:09

Draga, Katarina,

mislim, da se tvojemu možu od časa do časa odkrije druga plat njegovega ega... Takrat pač privrejo na dan njegove skrbi in strahovi... In dokler se ne bo z njimi soočil, te ne bo spustil k sebi, da bi sprejel tvojo pomoč. Poskusi odkriti, česa ga je strah, saj imaš dobro intuicijo. Povej mu svoje mnenje. Enkrat, dvakrat... večkrat, enkrat ti bo prisluhnil... Ker ga ljubiš in čutiš njegovo ljubezen, ti bo sigurno uspelo. Že to, da mu poveš večkrat, da ga potrebuješ, bo pomagalo, da se bo s časoma odprl. Mislim, da je takrat, ko je v nerasodnem stanju, predvsem v dvomih, in v strahu.... Mogoče strah izhaja iz prejšnje preteklosti. Zato je nujno, da se čim večkrat pogovarjata. Po mojem bi pomagalo tudi to, da mu večkrat pokažeš pozornost in ljubezen.

Pozdravček,

Vilma

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by Bardo_Thodol on 17.02.2003 at 11:03:55

Alkoholiki so eni čisto navadni revšeti (Rugelj bi rekel pezdeti  8) ), ki so občasno ali pa kar stalno nesposobni soočanja z vsakdanjimi problemi.

Mislim, da je največja napaka, ki jo lahko storimo, če pijanca pomilujemo, ker tako zlivamo le bencina na ogenj, ki bi ga bilo treba pogasiti z vodo. In ta voda je trda roka. V tej točki se popolnama strinjam z dr.Rugljem (s katerim se sicer glede mnogih drugih zadev ne strinjam), ki je imel veliko uspeha pri zdravljenju alkoholizma ravno zaradi tega, ker jih je že takoj na začetku terapije "trdo zgrabil" in jih izčrpaval z bolj vojaškimi kot zdravstvenimi metodami.








Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by gape on 17.02.2003 at 11:21:47


Ziby2 wrote on 17.02.2003 at 10:35:10:
nikakor ne moreš primerjat spontanih,naravnih živali in pa nažganih debilov,ki takrat vidijo samo sebe in svoj svet ne glede na okolico,ki ga ima mogoče celo rada.
Nisem še videl živali,da bi se skrivala v alkoholu..tako lepo spontane so..ljudje pa se skrivamo..nekateri pač ne znajo drugače pa se ga nasekajo :(...žal..


jest lahko


tomi wrote on 15.02.2003 at 13:24:49:
Hmm se je že komu zgodilo ... ko se ga dovolj nažreš res povezava med dušo in telesom nekako crkne, ostane samo telo in pol si kot neka žival. Jaz delam grozno čudne stvari v takem stanju... Se pa ga kolikor je le mogoče izogibam (stanja, ne alkohola  ;D).


in ... ni tuki govora o 'nažganem debilu' ampak o človeku ki, takrat ko se ga napije, se ga napije tolk da sploh ne ve zase ... izgubi povezavo.
pa kaj čm pisat sej je napisan.
naj ti bo ...
z živaljo pa se primerja zato ker deluje samo na osnovi svojih najnižjih vzgibov - nagona (kot žival) ali še malo po vzgibih ega - tistih najnižjih vzorcih, po katerih ne bi nikoli deloval ko bi bil trezen.

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by LittleStar on 17.02.2003 at 11:30:53


Bardo_Thodol wrote on 17.02.2003 at 11:03:55:
Alkoholiki so eni čisto navadni revšeti (Rugelj bi rekel pezdeti  8) ), ki so občasno ali pa kar stalno nesposobni soočanja z vsakdanjimi problemi.


Ja, saj ti si celi Rugelj. 8) O zasvojenostih in odvisnostih smo že dosti pisali tu na forumu in men se ne zdijo nič  nič manj nezasvojeni in neugodni takšne "trdote" kot je Rugelj ipd. Pač se za razliko od alkoholika znašajo nad drugimi in ne nad sabo pod pretvezo, da pomagajo, v resnici pa ne prenesejo ljudi, v katerih vidijo lastne slabosti, ki so jih zanikali.

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by Bardo_Thodol on 17.02.2003 at 11:40:45


wrote on 17.02.2003 at 11:30:53:
Ja, saj ti si celi Rugelj. 8)

Hehe, Rugelj sem najbrž ravno toliko kot ti  ::)
Mnogi njegovi pogledi se mi zdijo smešni in že malce staromodni (ampak, glede na njegova leta, naj mu bo ..)

Glede pijancev se pa ne bi strinjal, da se znašajo samo nad sabo, saj s svojim početjem delujejo razdiralno na vso okolico, posebno na najbližje.



Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by LittleStar on 17.02.2003 at 11:44:06


Bardo_Thodol wrote on 17.02.2003 at 11:40:45:
Glede pijancev se pa ne bi strinjal, da se znašajo samo nad sabo, saj s svojim početjem delujejo razdiralno na vso okolico, posebno na najbližje.


Saj ne zagovarjam pijancev, le ne maram, da se jih tako zlahka zaničuje in obsodi. Če bi znali bolje živeti, misliš, da ne bi?




Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by Bardo_Thodol on 17.02.2003 at 11:50:37


wrote on 17.02.2003 at 11:44:06:
Saj ne zagovarjam pijancev, le ne maram, da se jih tako zlahka zaničuje in obsodi. Če bi znali bolje živeti, misliš, da ne bi?

Zaničevanja pijancev, kot tudi sicer kogarkoli, nisem nikjer zagovarjal, vendar ne priporočam pomilovanja, ki njihovemu stanju samo še bolj škoduje.

V določenih primerih so šok terapije pač najprimernejši način zdravljenja, posebno pri zdravljenju bolezni, zaradi katerih trpi tudi širša okolica.





Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by Miska on 17.02.2003 at 12:10:08


vilma wrote on 17.02.2003 at 10:46:09:
Draga, Katarina,

mislim, da se tvojemu možu od časa do časa odkrije druga plat njegovega ega... Takrat pač privrejo na dan njegove skrbi in strahovi... In dokler se ne bo z njimi soočil, te ne bo spustil k sebi, da bi sprejel tvojo pomoč. Poskusi odkriti, česa ga je strah, saj imaš dobro intuicijo. Povej mu svoje mnenje. Enkrat, dvakrat... večkrat, enkrat ti bo prisluhnil... Ker ga ljubiš in čutiš njegovo ljubezen, ti bo sigurno uspelo. Že to, da mu poveš večkrat, da ga potrebuješ, bo pomagalo, da se bo s časoma odprl. Mislim, da je takrat, ko je v nerasodnem stanju, predvsem v dvomih, in v strahu.... Mogoče strah izhaja iz prejšnje preteklosti. Zato je nujno, da se čim večkrat pogovarjata. Po mojem bi pomagalo tudi to, da mu večkrat pokažeš pozornost in ljubezen.

Pozdravček,

Vilma

Vilma, lepo napisano… In bi se zelo rada v celoti strinjala, pa vendarle se ne morem… Zakaj?

Tole, kar je napisal Harry:


wrote on 16.02.2003 at 20:41:52:
Ja najprej se mora sam odločiti, ali sploh želi spremembe. Če daje obljube samo zato, da je mir v hiši kadar je trezen, potem to ne pomaga dosti. Tudi prošnja na pomoč je v tem primeru samo zavesa za katero se skriva. Sam mora storiti korak.


je po mojem mnenju bistveno. Ker dokler se ON SAM ne odloči, da se bo ZARES soočil sam s seboj in poiskal svoje strahove, odkril svoje rane, toliko časa mu tudi Katarina ne bo mogla pomagati… In pri tem gre za tisto pravo, globoko odločitev… Ne za tisto površinsko, ki jo morda izreče samo zaradi slabe vesti po (ponovnem) takšnem obnašanju…

In pri tem ne razmišljam o tem, ali on Katarino ljubi ali ne. Če je to njen partner, potem jo prav gotovo ljubi. Ampak ljubi jo na svoj način. In vprašanje je, ali je ta njegova ljubezen zmožna slišati Katarino tudi s te strani...

In pri tem je potrebno vedeti, da se s takšno odločitvijo šele odškrne vrh ledene gore… Kaj se pod njo skriva… – pot je vsekakor težka… In dolga… Ampak je vredna vsega truda, če veš, kaj te čaka na koncu poti… In če si tega zares želiš... In šele v tem primeru mu je Katarina res lahko v pomoč... Če je seveda njena ljubezen tako velika, da je pripravljena iti skupaj z njim skozi vse prepreke in ovire... In na ta način raste tudi ona sama, seveda. In v tem primeru verjetno lahko celo zaključiš, da sta si bila celo dana s tem namenom…

Pa še nekaj – preden bi recimo prišlo do te njegove bistvene in globoke odločitve - ali ima Katarina vso to moč, da bo ona sama zmogla toliko pogovorov, ki jih ti navajaš? Kajti do tistega odločilnega trenutka je vsak izmed teh pogovorov udarec z mehkim Katarininim srcem ob njegov trden zid… In Katarina se na tem trdem zidu lahko samo rani in odbije… Poskuša znova… Pa se spet rani in spet odbije… Pa spet poskuša znova… Kje je Katarinina meja? Je njena ljubezen res tako zelo velika in mogočna, da bo zdržala ves ta pritisk? In to celo kljub temu, da obstaja možnost, da je vse skupaj zaman? Da se on (vsaj v tem življenju) ne bo zmogel spopasti s tem?

Ne vem… Vem pa (in to je tudi moja izkušnja), da je včasih še toliko ljubezni, še toliko želje, še toliko volje, še toliko žrtvovanja premalo, da bi lahko pomagal nekomu, ki si ga želiš sprejeti v svoje srce, da bi se vsaj soočil sam s seboj… In si pripravljen rasti skupaj z njim, pa če je ta pot še tako težka... Ker je to preveč zanj… Ker tega ne zmore… In takrat začneš, kljub temu, da verjameš, da ti življenje na pot pošilja le situacije, ki si jih sposoben prepoznati in preseči, razmišljati, da ti je življenje naložilo preveč in se zavestno odločiš iti svojo pot… Ker v tem primeru tvoja ljubezen ne zmore odpreti srca nekoga drugega…

In na vsa ta vprašanja, Katarina, si lahko odgovoriš le sama…

m.



Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by gape on 17.02.2003 at 12:29:19

če je on sploh njen partner ... in če je ona sploh pripravljena vložit toliko energije vanj ... kar je ponavadi itak brez veze ... vlagat TOLIKO energije ... mora jo začet vlagat sam ... takrat ko so dnevi pijančevanja ... takrat jo mora vložit sam, lahko pa pomaga tudi okolica, to je dejstvo, sej kolkr se bere prej in pol model sploh ni problematičen za okolico ... recimo lahko bi okolica (pivski bratje) pomagala v času ko modela 'stisne' ...

laži bi blo pametvat ... pisat razmišljanje, če bi se vedlo a je model mož, partner, stranka, prijatelj, znanec tistih dni ko ima pijansko ... mislm ... laži bi blo pociljat vzorec ... vzrok, ker tehnik za reševanje tega splošnega vzorca (pijančevanja ob težkih trenutkih) je kr neki, so pa splošne in zato težje. bolj ko specifično pociljaš vzorec, bolj specifično se da definirat tehnika za njega odpravljanje.
in lažja je ... zate.

torej kaj njega stisne sploh?

ker to pišeš ob polni luni bi lahko človk pomislu da model sanja težke sanje, al pa da mu preprosto luna tolk dvigne vibracijo (ker je po svoji naravi (definiciji) v visoki vibraciji) da tega ne prenese (kaj je tam tolk hudga zanj jest ne vem) ampak to visoko vibracijo povzročeno z okolico si on zbije z alkoholom, ki je za ta namen najprimernejši - najlažji - najbolj brez truda ... podobno kot cigaret ... al pa meso koeckoncev.
je izi ampak skoduje telesu in s tem meni ... mi da pa čas rečmo temu, kot table recimo, preloži čas odpravljanja boezni (in nje vzroka) na kasnejši čas

se reče ... kaj je tam takega, da ga rata tistega tolk strah, da si raje spusti vibracijo u 0 (animal), ne u 1, niti u 2, kot da bi se sooču s tistim ???

poleg seveda samega strahu ... šefa tretjega nivoja.

ker ... pol ko se soočiš s tem nivojem - strahom - pol je sama milina.
pri soočanju namreč.

no ja ... razmišljanje pač ...

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by LittleStar on 17.02.2003 at 12:38:52


Katarina wrote on 16.02.2003 at 20:11:48:
Kako pomagati nekomu,ki se zaveda in prosi za pomoč,a se še isti moment,ko se poslovi od razsodnosti,poslovi tudi od sklepov,obljub...


Ne zaveda se. Sklepi, obljube, to je vse brezveze, je fuliranje samega sebe. On se mora zase odločit - zase  in samo zase. Sam si mora biti sprememba. Kakorkoli to naredi za kogarkoli drugega, kao iz ljubezni in to, je samo drugam preusmeril svojo zasvojenost, ali karkoli že to je. Je spet nekomu ali nečemu drugemu dal moč. V sebi jo mora najt. Sam. Na žalost pa človek prej ne sprevidi, dokler se res nekaj hudega ne zgodi, al pa dokler ne pride pač do 'podna' samega sebe. Ti ga žal ne moreš rešit. Forget it. Povej mu to. Predvsem pa mu odločno pokaži, kdaj gre predaleč, če ga imaš res rada.

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by Katarina on 17.02.2003 at 12:48:58

Hvala Vam,ker ste se v tolikšnem številu odzvali moji temi.

Ja,to je moj partner...
In če se obrnem nazaj in pogledam koliko ljubezni,topline,nežnosti je bilo obojestranske,me še bolj stisne.Še težje razumem,ponovno vstajam.

Vilma...Ne gre za pomanjkanje izkazovanja ljubezni.Sam Bog mi je priča,da sem vedno brez predsodkov znala pokazati,da ljubim,imam rada.
Ponudila sem pomoč,zato ker mi človek veliko pomeni in v sebi čutim,da vse kar sedaj opisujem tudi njemu predstavlja velik problem,ki bi ga (vsaj po zatrjevanju,rad premagal).A ob meji se sama ustaviti ne morem.Ne morem nehat piti namesto Njega...

Vem,da me ima tudi on zelo rad.Saj veste...človek to enostavno čuti.
A včeraj je vseeno prišlo do točke o kateri govori Miška.
Moči so splahnele,prostaško obnašanje in scene pa so enostavno popivnale še tisto voljo,ko jo potrebujem,da lahko ponudim pomoč.
Včerajšnji dan je pripeljal do vprašanj...
Čemu trud,ko bo čez mesec dni spet enako.Čemu želje,volja,če ob ključni situaciji ne pokaže niti najmanjšega uspeha.

Ja,rada ga imam.Zelo rada.
A kljub vsemu mislim,da se tako ne more in ne sme nadaljevati.Trpim jaz,trpiva oba...
Včeraj sem se predala.Prišla do tega,da bo mene pogrešal manj,kot takšne dneve-s steklenico v roki.

In verjetno se bo zdelo absurdno,da me po vsem tem vse tole zanima,ko bi morala potegniti črto in slediti poti na katero sem se podala.Brez njega...

Katarina

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by Miska on 17.02.2003 at 13:12:22


Katarina wrote on 17.02.2003 at 12:48:58:
Včeraj sem se predala.Prišla do tega,da bo mene pogrešal manj,kot takšne dneve-s steklenico v roki.

Katarina, ne opredeli tega kot predajo… Ker to ni! Ti veš, da si v vajino zvezo vložila vse, kar si zmogla in kar si znala! Veš, da si šla večkrat preko sebe, da pokažeš svojo ljubezen, da še enkrat odpustiš, da še enkrat pokažeš svojo pripravljenost rasti skupaj z njim…

Več kot to žal ne moreš. Pa čeprav bi si na trenutke to tako zelo želela... Ne moreš ti živeti njegovega življenja, ne moreš ti sprejemati njegovih odločitev…

Žal se je odločil tako, kot se je odločil… Za steklenico v roki namesto tebe v objemu… Spoštuj to njegovo odločitev, odpusti mu in pojdi svojo pot… Tokrat imej sama sebe toliko rada, da verjameš, da si tudi ti vredna živeti življenje, kakršnega želiš živeti…

In jemlji to tudi kot možnost, da bo morda nekoč in nekje nekdo drug v njegovem življenju sprožil tisti gumbek, na podlagi katerega se bo on lahko odločil… In tako lahko odprl še ena vrata v svojem življenju… Tista, ki so edina vredna… S to svojo odločitvijo odpreš tudi njemu to pot…

Ali pa bo nekaj drugega v njemu zbudilo to odločitev... In če sta si namenjena, potem se bosta še srečala... Morda takrat, ko bo on zmogel sprejeti to odločitev? Morda vama je še namenjeno skupaj rasti...

In še enkrat – to ni predaja… To je darilo ljubezni…

Srečno!
m.

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by gape on 17.02.2003 at 13:18:09

probita odkrit kaj je to kar ga stisne

časa mata en mesec, če začne takoj, ga ni vraga ki bi nam prepreču da to odkrijemo.

naj pride, prebere in odgovori ... če se je res pripravljen soočit z resnico in jo tud več ali manj dat drugim v vednost ...

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by vilma on 17.02.2003 at 13:45:28

Gepe, se strinjam! :)

Pozdravček,

Vilma

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by Katarina on 17.02.2003 at 15:30:20


Miska wrote on 17.02.2003 at 13:12:22:
Katarina, ne opredeli tega kot predajo… Ker to ni! Ti veš, da si v vajino zvezo vložila vse, kar si zmogla in kar si znala! Veš, da si šla večkrat preko sebe, da pokažeš svojo ljubezen, da še enkrat odpustiš, da še enkrat pokažeš svojo pripravljenost rasti skupaj z njim…

Več kot to žal ne moreš. Pa čeprav bi si na trenutke to tako zelo želela... Ne moreš ti živeti njegovega življenja, ne moreš ti sprejemati njegovih odločitev…

Žal se je odločil tako, kot se je odločil… Za steklenico v roki namesto tebe v objemu… Spoštuj to njegovo odločitev, odpusti mu in pojdi svojo pot… Tokrat imej sama sebe toliko rada, da verjameš, da si tudi ti vredna živeti življenje, kakršnega želiš živeti…

In jemlji to tudi kot možnost, da bo morda nekoč in nekje nekdo drug v njegovem življenju sprožil tisti gumbek, na podlagi katerega se bo on lahko odločil… In tako lahko odprl še ena vrata v svojem življenju… Tista, ki so edina vredna… S to svojo odločitvijo odpreš tudi njemu to pot…

Ali pa bo nekaj drugega v njemu zbudilo to odločitev... In če sta si namenjena, potem se bosta še srečala... Morda takrat, ko bo on zmogel sprejeti to odločitev? Morda vama je še namenjeno skupaj rasti...

In še enkrat – to ni predaja… To je darilo ljubezni…

Srečno!
m.


Hvala!Iskrena hvala,

Katarina

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by maja10 on 17.02.2003 at 16:13:45

Katarina, ni tako enostavno narediti črte.
Črto lahko naredimo šele ko dojamemo, kakšno lekcijo je usoda v določeni zvezi namenila tudi nam.
Z razumevanjem celotne situacije se izognemo tudi temu, da se nam določene stvari kasneje ne ponovijo.

LP

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by Devi on 17.02.2003 at 16:28:52

Katarina, ne morem ti kaj posebnega povedat, sem pa tudi jaz enkrat s takim človekom živela...dolgo.
In veš, ni je stvari na tem svetu, ki bi lahko popravila odnos, ki ga ima sam s sabo. To je problem med njim in njim. V njega lahko vložiš neskončno ljubezni in podpore in razumevanja, pa mu ne bo dovolj, da nahrani tisto luknjo v sebi, kamor si ne upa pogledat.
Smo sopotniki, odrešitelji pa nismo. In ne glede na to, kako to boli, tako je. Ljubezen zdravi, vendar mora vsak začet pri samem sebi. Sočutje samo hrani nemoč, ki odvrača od sprejemanja odgovornosti za sebe.
Ne vem, kaj se da narediti v takem primeru. Tukaj se s Bardojem strinjam. Mogoče je potrebno na hard way stisniti takega človeka do roba, kjer že vse izgublja, da se oprime resničnosti. In si jo zgradi na novo, od samega začetka. Kajti njegov problem tiči tako globoko, da so vsakdanja razglabljanja za njega samo lepotna operacija.

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by tomi on 17.02.2003 at 17:13:09

Hmm, stvar je do pike ista kot sem jo doživel jaz.
S punco sva šla že narazen za en teden zaradi tega ker sem občasno padel v "animality" kot ga gape imenuje...
Tega res nisem nikoli hotel, nikoli se nisem hotel nažret, ampak, ne vem, to je ful čudna stvar. Če je bilo še dovolj za pit sem moral to spiti do konca, kot da bo me to česa rešilo... Pravijo, da so taki podzavestno ful avtodestruktivni, pa travme pa to...
Jaz sicer nisem bil agresiven v takih stanjih, sem pa si enkrat padel na glavo in sem pristal v bolnici... v komi. :-/

No, tega več ne delam, je ženska dovolj dolgo tečnarila, da imam zdaj vedno mero in ne postanem niti primitiven  ;D

Lahko ti pa povem, da se problemov, ki vodijo v take ekstreme človek niti sam ne zaveda. Pač potlačene travme iz otroštva.
Po moje ima smisel razmerje prej odložit, kot pa prekinit. Če se imata res rada vama dokončno prekinit tako ne bo uspelo (preverjeno).
Ko se bo človek zavedel, kaj je izgubil, ga bo verjetno srečala pamet, pol pa mu določiš mejo, kolikor lahko spije (recimo liter vina al pa 6 pirov...). Prepovedovat pa nima smisla, ker ima to kvečjemu nasproten učinek.
To bodo verjetno prej ko slej ugotovili pametnjakoviči ala Rugelj (bes ga plentaj!!)  ;D


Quote:
Včeraj sem se predala.Prišla do tega,da bo mene pogrešal manj,kot takšne dneve-s steklenico v roki.

Ne misliš povedat, da ga boš ti pogrešala manj, kot pa dneve brez steklenice? Karma deluje obojestransko...


Ziby-u:

Quote:
nikakor ne moreš primerjat spontanih,naravnih živali in pa nažganih debilov,ki takrat vidijo samo sebe in svoj svet ne glede na okolico,ki ga ima mogoče celo rada.


Quote:
in ... ni tuki govora o 'nažganem debilu' ampak o človeku ki, takrat ko se ga napije, se ga napije tolk da sploh ne ve zase ... izgubi povezavo.
pa kaj čm pisat sej je napisan.

Ko si v TAKEM stanju deluješ čisto kot žival... Brez pameti, brez ega, samo nagon... Človeško telo je, tudi po SP, telo zveri. Duša ga kontrolira, dokler lahko z njim komunicira. Takrat tudi nisi več nesramen, žaljiv itd. , ker te sploh ni notri... Težko je to opisat, če še nisi doživel.

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by Katarina on 17.02.2003 at 18:47:21

Ne vem,ne vem...Toliko misli,v vsaki po svoje najdem nekaj Zase.

Normalno,da mi je težko.A zavedam se,da nimam več kaj narediti.
Vsaj meni se zdi položaj brezizhoden.Prav res se trudim in razmišljam,če obstaja še kaj kar nisem poizkusila...A zaenkrat se mi zdi,da sem naredila vse kar sem lahko in kakor sem znala.Res...

Zato mi je v srce tako segla Miškina izjava.


LP

Katarina

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by tomi on 17.02.2003 at 19:34:53


Quote:
Slabih izkušenj ni,so samo priložnosti za učenje...

Kaj pa to, kar imaš napisano v podpisu?

Mogoče bi pomagalo, če bi šla skupaj k psihologu... Ali pa na kako hipnoterapijo. Vem, da ti je težko, a z moškega stališča stvar ni tako obupna kot je z ženskega... Poznam (poleg sebe) še veliko "ozdravljenih" primerov, vsak se zresni za pravo ljubezen...
Seveda pa, če odklanja vsako pomoč, pomagaj raje sebi in ga pusti Flaši. Ta ga bo prej ko slej spravila na realna tla...

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by Amstel on 17.02.2003 at 21:31:17


gape wrote on 17.02.2003 at 12:29:19:
kaj je tam takega, da ga rata tistega tolk strah, da si raje spusti vibracijo u 0 (animal), ne u 1, niti u 2, kot da bi se sooču s tistim ???
...


to je bistvo, po mojem... je nekaj, kar pasje boli.

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by Amstel on 17.02.2003 at 21:35:30


Devi wrote on 17.02.2003 at 16:28:52:
Ljubezen zdravi, vendar mora vsak začet pri samem sebi. .


Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by KarmenA on 18.02.2003 at 11:12:11


Quote:
laži bi blo pametvat ... pisat razmišljanje, če bi se vedlo a je model mož, partner, stranka, prijatelj, znanec tistih dni ko ima pijansko ... mislm ... laži bi blo pociljat vzorec ...

Katarina. Za učinkovito miselno gesto bi naštete odnose poleg teh, ki ti jih je gape serviral dodatno obložila še  kot oče,  ljubimec (razmerje več let) , ljubček ( občasno razmerje). Izpustila bi partnerja, obvezno! Če osebi, ki ji navkljub milostnemu podarjanju ljubezni, dodeliš ime Partner ni gut, "se je ne dotakne". Tako jaz razmišljam, da ni klever trošit življenja za partnerja. Ker partnerju energije ne boš mogla usmerit na tisto mesto vanj, kjer se bo Vate odbila, se v tebi oplodila in nato spet  Zanj oddala. Moj nasvet bi bil, da se vživi vase in poimenjuj ga. Ti zna biti v pomoč tudi vnaprej, ko boš napolnjena s tako prejeto energijo oddajala ne samo njemu in zanj, tudi vajinim otrokom.  Kot sama razumem živ odnos ta ni perpetum mobile. Zato  "prave ljubezeni" nihče ne zanika, le srce in milost sta morda bolj vsaksebi!

Karmen



Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by Edi on 18.02.2003 at 20:23:51

Privat sporočila kaj bereš?

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by soncnica on 18.02.2003 at 23:10:34

Pozdravček Katarina!

Moje mnenje je, da je tvoj partner  "samo" človek. Če se drugače popolnoma ujemata in da ga res ne pije prepogosto, ga sprejmi takšnega kot je!!! Zdi se mi, da "moramo" imeti človeka radi v dobrem in slabem. Bistvo je, da ko bo začutil, da ga sprejemaš tudi v njegovi slabosti, se bo tudi sam začel sprejemati.
Naj ne gleda samo slabe strani naj začuti svojo lepoto. Kljub svojim napakam je neprecenjiv in naj to tudi ve.

Če tega ti ne moreš prenašati, pojdi stran (v tistem trenutku, ko je pijan) in poskusi se čim manj obremenjevati z njegovimi opazkami. Veš, da je dober človek in govori gluposti. Ne vzemi ga preveč osebno.

Če res potrebuje 12 pijanskih noči naj jih ima in tebe pač ne bo zraven. (moj dragi pravi:" kdaj pa kdaj se ga moramo napiti, da ne znorimo med norci! :) )
Vsi imamo svoje napake.

I LOVE YOU JUST THE WAY YOU ARE - IF YOU PERFECT!

Nasvet:
Nek moder človek mi je rekel: "Pohvala dela čudeže!".


Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by maya on 20.02.2003 at 19:43:04

Sončnica...ne bi se povsem strinjala s tabo. Očitno nisi živela s takim človekom. Jaz pa sem, in to je milo rečeno grozno. Če se spravlja nate s svinjarijami, to ni tako lahko kar preslišat...in kam naj se umakneš. Stanovanje je stanovanje in, da bi sredi noči hodil ven.... ne vem, če je to to.

Katarina... ne vem, sama se boš mogla odločiti. Očitno se to že dolgo dogaja in nič ne gre na boljše.
Pri meni je bilo sicer drugače, dogajalo se je pogosteje, naslednji dnevi pa so bili prav taki... obžalovanje, jok, obljube, kesanje.... Mene pa je vse skupaj ubijalo in skoraj tudi ubilo. Popolnoma me je izpilo oz. bolje rečeno, sama sem se izpila. Potem pa nekega dne, flash neke energije... ne vem kako, ne vem od kje.... ampak odločila sem se in in za njim zaprla vrata. Nič več me ni moglo pregovorit, pa čeprav se je potem dogajalo še marsikaj. Ne morem reči, da je bila to neka zavestna odločitev, kar prišlo je.
Sorry, zdaj sem začela s svojo zgodbo, pa verjetno sem jo mogla spravit iz sebe.

Ne vem, kaj naj ti rečem. Samo to vem, da so pri meni obljube ostale pri obljubah in mislim, da mu, ko (če) se bo odločil, da bo s tem prenehal, tega ne bo treba z besedami izražat... to bo kar naredil.... Na tebi je, ali ga boš čakala. Mogoče bi bilo pa res pametno, da ga zapustiš za nekaj časa ali mogoče za zmeraj.
Vem, ni lahko, ampak vidiš lahko, kaj vse to dela s tabo.

Karkoli boš že storila... mislim nate in želim ti, da bi se tvoj dragi prav odločil. Če pa se on ne bo, se daj ti, pa ne čakaj predolgo.

Pozdravček, Maya

Title: Re: Zbogom razsodnost...
Post by Katarina on 21.02.2003 at 20:54:43

Hvala vsem,ki ste si vzeli čas in se mi oglasili.
Hvala tudi Tebi,Maya...

Veliko mnenj ste napisala...in ja,našla sem besede,ki sem jih morala slišati...pa čeprav samo zato,da se prepričam,da ne pretiravam (Sončnica,ne vzemi to kot kritiko,tudi Ti imaš si dala smer v katero lahko razmišljam in zato se Ti prav tako zahvaljujem).

Ja...dobro intuicijo imam.Na žalost ne morem mimo priznanja,da mi sporoča,da se Njemu vsa stvar ne zdi tako težavna kot meni.Tako čutim...

In veste kaj?

Ko bi se ljudje lahko nehali prepričevati,da podarjena ljubezen lahko reši ali najde kompromis.Da le ne bi bilo strahu...

Hvala Vam še enkrat,

Katarina

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3!
YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.