titud wrote on 10.02.2003 at 13:27:47:Ups, tole pa ni nobena družbenost. To je instinktivno/nagonsko čredništvo v kateri posmeznik nima zavedanja lastne induvidualnost niti v zametkih. Nagon po uveljavitvi v čredi je gon in če navzen še tolk egositično zgleda, je vedno na ravni instniktivnega. Človek se iz tega živalskega čredništvi izvije prav z ozavestvijo samega sebe, ko začut potencile kot svoje in dela z njimi v skladu s svobodno voljo in zato lahko pride z drugim, ki jo lahko pooseblja tud skupnost, v tako v nepojmljive kreativno simbiozo kot tud v smrtonosno nasprotje . To nepomirljivo nasprotje je svojimi amortizirala religija, seveda pa pri tem ni mogla naslonit na nč drugega kot na čredni gon folka, ki ga je skušla kultivirat v eno religiozno čustvo. Te sposbnosti transcedentnega čustvovanja živali pač nimajo in čeprav je blo v zgodovini pogosto zlobrabljane v slo po medsebojnm ubijanju, nas je prav ta sposobnost navezat se na neke abstrakne vrednote nardila iz živali človeka. Človek se je z religijio odvezoval tud od zavezanosti svojim gonom oz. totalne identifikacije sebe z njimi, ker če ne bi tako začel dojemat sebe tud ne bi mogel dojet tud svoje zavezanosti nekim abstraktnih pojmom in si ne bi razvil spobnosti skoznje razpoznavat.
Titud - izgleda, da ti verjameš v religijo; meni se zdi, da ti vse ostalo pogojuješ z religijo vse, kar je človeškega in družbenega - to pa pri meni ne gre skozi.
Po moje si mora vsak najprej poskrbeti za osnove, šele nato pa pride do duhovnosti (le poglej farje in ostale duhovne - še Buda ima lep okrogel trebušček; edino Kristus je nekoliko bolj shiran - znak njegovega idealizma).
Lepo se tudi vidi tvoj antropocentrizem - po moje se vsaka žival zaveda sebe, čeprav mogoče ne na človeški način (opica se recimo celo prepozna v ogledalu). Pa tudi tvoja zgodba se sliši kot nekakšna zgodba o duhovni rasti; pred 150 leti se ni skoraj nikjer govorilo o ozavestitvi, potencialih in rasti - celotna družba je delovala precej organsko in (recimo v kastnem sistemu), je bilo to le za najvišje ostali pa so bili kvečjemu potencial nečesa (predvsem delovne sile - zavedali so se toliko, kot jim je bilo predpisano).
Skratka religija je bolj ali manj zadeva, ki hodi zadaj za dogajanji, saj je kot taka zavezana predvsem neki kanonizaciji.
Prav tako pa ne bi delal neke hude razlike med družbenostjo in čredništvom - lep primer je množica (tam se individualnost včasih lahko popolnoma prepusti duhu množice, ki ni nič drugega kot čreda).
Poleg tega pa si naprimer vzemi Cerkev in seks - 2000 let se že trudi, da bi "kultivirala" ta pregrešni nagon in ga zreducirala na najnujnejše; koliko ji je uspelo pa si odgovori sam.
Home
Pages: 
