Quote:Presunljivo se mi zdi NATAWEino ljubosumno varovanje osebne vere. Saj sem mogoče že kdaj zapisal, da vera mora biti osebna, navsezadnje, če ne bomo imeli osebne vere, niti občestvene ne bomo imeli iz česa graditi.
Ta upor zoper institucije pa se mi zdi kar malceno kratkoviden. Človeštvo brez institucij preprosto obstajati nebi moglo. Brez pomoči institucij bomo brez obrambe, brez pomoči, ko jo bomo najbolj potrebovali. Institucije so nastale zaradi tega, ker je človek po svoji naravi tak, da brez njih ne more živeti. Pa poglejte človečansko življenje od začetkov do danes. Vedno je človek živel v skupinah, vedno je živel svojo družabno komponento, in postavljanje individualnosti v tako radikalni obliki je v bistvu nekaj nenaravnega za človeka. Tako je popolnoma jasno, da človek za svojo vero potrebuje tudi nekakšno institucijo, sicer izpade kot običajen predznež, ki bi hotel sam obvaldovati svet, ki ga s težavo obvladujejo generacije skozi vso nam znano zgodovino, pa tudi danes. Prav tisti, ki imate toliko povedati proti institucijam, živite v institucijah in se na ta ali na drugi način sitite na njihovih dojkah.
Občestvo se gradi iz pojmov, ki jim sami določamo pomen. Prav vsak pojem, prek katerega se povezujemo v občestvo, mora bit za vsakega posameznika pomensko nabit v smislu verjetja v njegovo smislenost, verodostojnost, avtoriteto, pa naj bo to bog, zakon, cerkev, država, narod, stranka, institucioja... Če je kot bog zapovedan en gospod, se možnost tud za konsenz na ostalih področjih poveča, če je država=narod=cerkev je tkorekoč idealna formula, po kateri je od enega boga nazdol na koncu vse skupaj ena institucija, posameznik pa se na koncu prisesa na njene dojke. Če ponotranjiš tak RKC ideal družbene ureditve, zgleda tvoj odnos do boga osebna zadeva, kot med dojenčkom in materjo, občestvo pa bratstvo.
A finta je v tem, da mora v družbi vladat konsenz teh pomenskih nabitosti, če ga ni, je tle konflikt, vojna, herezija, brezverstvo, krvoskrunstvo... Je žal tko, da si je vsak narod ustvaru svojga boga in ne obratno, da so močneši narodi s križem/mečem v roki podjarmali šibkejše, da so se na ubijanju bogov v drugih utrjevala občestva/narodi/države in da je to slej ko prej pripeljalo tud do tega, da so se znotraj občetsev ustvarjali heretiki/ateisti, ki so zamenjali/zatajili/ubili boga, ki naj bi skupaj držal občestvo/inštiucijo. Kaj pa zdej, ko so v bistvu zrasli in podvomili v očetovo vsemogočnost? Jih ubit/izobčit odstavit od dojke občestva/naroda/države/inštitucije?
Ko je bog folku zapovedaov, da je en sam in da mora folk častit samo njega, si je na sinasjko ploščo izklesal svoj lastni nekrolog.
Sem na začetku zapisal, da se občestvo gradi iz pojmov, okrog katerih je sposoeben doseš konsenz. Glede boga se bo očitno treba tko zmenit, da je nad/izven inštitucionalen. Popolnoma oseben. Pa ne samo bog, z njim je popolnoma osebna tud izbira inštiucije, ki sem jo pripravljen priznat za svojo. Je vsaka inštitucija zame poplnoma pragmatična zadeva, ki jo prizam pa verjamem točno tolk, kolkor služ iskanju mojega osebnega boga. Šele ko se bom zbogal vsak s svojim lastnim bogom, bomo postal vesoljna cerkev=država=narod, ki jo zarad svoje globalnosti sploh ne bomo ubčutl kot inštitucijo.
Home
Pages: 
