Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 ... 7 8 9 10 11 
(Read 42890 times)
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: Zgodbice za še lepši dan
Reply #120 - 06.07.2006 at 14:50:43
 

Velik potepuški pes se je znašel v nenavadni sobi:
vse stene so bile od vrha do tal prekrite z ogledali. Ves presenečen je v trenutku spoznal,
da ga je obkrožila cela tolpa psov. V jezi in strahu je začel kazati zobe, renčati in lajati.
Psi okoli njega so, normalno, ponavljali za njim: renčali so in kazali zobe. Da bi se ubranil
pred napadom, se je pes začel vrtoglavo hitro vrteti okoli svoje osi, dokler ni s vso silo planil
v enega od namišljenih napadalnih  psov. Napol mrtev in krvav se je sredi razbitega ogledala zgrudil na tla.

Če bi ob prihodu samo enkrat prijazno pomahal z repom, bi ga vsi psi sprejeli prijazno.

Človek vedno najde tisto, kar pričakuje, da bo našel.


PS: Z repkom migat, z repkom migat ...  Wink
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: Zgodbice za še lepši dan
Reply #121 - 26.07.2006 at 23:18:31
 

Veliko ljudi dandanes pise stevilko sedem (7) s crtico na sredini.
Ta crtica v bistvu sploh ne obstaja. Ni je v slovnici, ni je na tastaruri, ni je na kalkulatorju. Skratka, ni je.

Toda, ali veste odkod prihaja ta navada?
Nastala je v davnih casih, ko se je Mojzes povzpel na goro Sinaj, da bi zapisal 10 zapovedi.

Ko je Mojzes prisel do sedme zapovedi, mu je Bog povedal kaj mora zapisati:
"Ne pozeli zene svojega bliznjega!"

Ko je to zapoved prebral izraelovem ljudstvu je le-to obmolknilo.

Cez nekaj casa pa so moski zavpili v en glas: "Precrtaj 7!!!!!!!"
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: Zgodbice za še lepši dan
Reply #122 - 01.08.2006 at 23:55:47
 

My mother had a below-knee amputation as a result of having diabetes and
smoking all of her life. When she was regaining consciousness in Recovery Unit,
I smiled at her and said:
"Well mum, how does it feel to have one leg in the grave?"
She laughed out loud.
Till the day she died, she told that story to her friends and each time, she laughed again.

dr. Patch Adams
(o katerem je bil posnet tudi odličen film)

http://www.chy.com.au/patch.htm
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: Zgodbice za še lepši dan
Reply #123 - 09.08.2006 at 18:52:28
 

There are angels everywhere you can imagine.

I saw one hiding in the closet in our bedroom once &
I invited her out but she said she was waiting for a friend.

Thank you just the same & next time I looked she was gone.



Brian Andreas (Story people)
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: Zgodbice za še lepši dan
Reply #124 - 15.08.2006 at 09:24:27
 

Zgodbica o moči

Majhen deček se je v sončnem sobotnem jutru igral na peskovniku pred svojo hišo. S seboj je imel veliko majhnih, plastičnih avtomobilčkov in tovornjakov vseh barv in velikosti. Medtem ko je ustvarjal ceste, mostove in tunele, je globoko v mivki našel velik kamen. Skoraj majhno skalo. Previdno in marljivo jo je odkopal in jo poskušal dvigniti. Pa ni šlo. Nekaj časa je razmišljal, potem je sedel na mivko, se s hrbtom in rokami uprl ob majhen kamniti rob, ki je ločeval peskovnik od zelenega travnika pred hišo, s svojimi drobnimi nožicami pa ob kamen in potisnil. Kamen se je premaknil. Čisto malo. Spet je storil isto in z velikim naporom in vztrajnostjo premaknil kamen prav do roba peskovnika. Pa mu še vedno ni bilo všeč. Kamen je še vedno kvaril podobo cest, mostov in tunelov, ki jih je deček želel ustvariti na mehkem pesku. Poskušal je znova. Dvignil je kamen in ga poskušal skotaliti čez majhen rob peskovnika, na travnik. Pa ni šlo. Kamen je bil močnejši od njega. Mali se vseeno ni predal. Spet je sedel na tla in z istim postopkom kot prej porinil kamen ob rob. Da bi ga izrinil čez, si je želel. Kamen se je res malo dvignil, potem se je spustil na tla, kjer je že prej ždel, tako da je prekril še prstke na drobnih dečkovih nožicah. Malemu so se orosile oči. Vse to dogajanje je skozi okno hiše pozorno opazoval njegov oče. Tisti trenutek, ko so dečku solze spolzele po licih, je nad seboj zagledal senco. Bil je njegov oče.
»Sin moj, zakaj nisi uporabil vse svoje moči, ki ti je bila na voljo?« ga je vprašal.
Deček mu je solzno, s tresočim se glasom odvrnil: »Oče, uporabil sem prav vso svojo moč in voljo.«
»Ne, sin,« mu je prijazno in nežno odvrnil oče.
»Nisi uporabil vse svoje moči, nisi poklical mene na pomoč.«
Ko je to izgovoril, je oče prijel kamen in ga z lahkoto odstranil iz peskovnika svojega sina.
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: Zgodbice za še lepši dan
Reply #125 - 15.08.2006 at 09:30:50
 

Zgodba (španska)

Živela sta kmet in njegov osel. Oba stara in željna počitka zaradi življenjskih izkušenj, ki so jima debelile njuno kožo. Nekega dne je star, napol slep in nič več preveč pameten osel padel v star, zapuščen vodnjak. Žival, ujeta v mokri pasti, je bridko jokala v tisti luknji. Kmet pa ni vedel, kaj naj stori. Vodnjak je bil star in neuporaben in osel prav tako.

Pa se je domislil, odšel k sosedom in zaprosil za pomoč. Domislil se je namreč izjemne rešitve. Z eno samcato potezo bo rešil dva stara problema. Odločil se je, da bo zasul vodnjak. In to kar z oslom vred. Ni se mu splačalo staro žival vleči iz mokre pasti.

Sosedi so radi prišli pomagat človeku, ki je imel težave. Prijeli so za lopate in začeli metati zemljo v stari vodnjak. Žival je še bolj tulila in z grozo v srcu milo v svojem oslovskem jeziku prosila za usmiljenje. Pa ga ni bilo.

Potem je utihnila, čeprav so ljudje še vedno metali zemljo na njo. Kmet je radovedno pogledal v stari vodnjak in ostrmel. Vsakič ko je na osla padla gruda, ki so jo ljudje metali na njo, je žival to zemljo preprosto stresla iz sebe in stopila na njo. Tako si je počasi utirala pot v svobodo. Kmalu so vsi presenečeni opazovali osla, ki je preprosto izstopil iz starega vodnjaka.
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
Devi
5
p
*****
Offline

ravno prav
Posts: 5471
Dolenjska
Gender: female
Re: Zgodbice za še lepši dan
Reply #126 - 28.08.2006 at 01:13:58
 
Transformation Tarot
28. Self-Acceptance


Heart's-ease in the king's garden


You cannot improve upon yourself. And I am not saying that improvement does not happen, remember--but you cannot improve upon yourself. When you stop improving upon yourself, life improves you. In that relaxation, in that acceptance, life starts caressing you, life starts flowing through you. Nobody else has ever been like you and nobody else will ever be like you; you are simply unique, incomparable.

Accept this, love this, celebrate this--and in that very celebration you will start seeing the uniqueness of the others, the incomparable beauty of the others.

Love is possible only when there is a deep acceptance of oneself, the other, the world. Acceptance creates the milieu in which love grows, the soil in which love blooms.


I have heard:
A king went into his garden and found wilted and dying trees, shrubs and flowers. The oak said it was dying because it could not be tall like the pine. Turning to the pine, he found it drooping because it was unable to bear grapes like the vine. And the vine was dying because it could not blossom like the rose. He found Heart's-ease blooming and as fresh as ever. Upon inquiry, he received this reply:

"I took it for granted that when you planted me you wanted Heart's-ease. If you had desired an oak, a vine or a rose, you would have planted them. So I thought that since you put me here, I should do the best I can to be what you want. I can be nothing but what I am, and I am trying to be that to the best of my ability."

You are here because this existence needs you as you are. Otherwise somebody else would have been here!--existence would not have helped you to be here, would not have created you. You are fulfilling something very essential, something very fundamental, as you are. If God wanted a Buddha he could have produced as many Buddhas as he wanted. He produced only one Buddha--that was enough, and he was satisfied to his heart's desire, utterly satisfied. Since then he has not produced another Buddha or another Christ.

He has created you instead. Just think of the respect that the universe has given to you! You have been chosen, not Buddha, not Christ, not Krishna. You will be needed more, that's why. You fit more now. Their work is done, they contributed their fragrance to existence. Now you have to contribute your fragrance.

But the moralists, the puritans, the priests, they go on teaching you, they go on driving you crazy. They say to the rose, "Become a lotus." And they say to the lotus, "What are you doing here? You have to become something else." They drive the whole garden crazy, everything starts dying--because nobody can be anybody else, that is not possible.

That's what has happened to humanity. Everybody is pretending. Authenticity is lost, truth is lost, everybody is trying to show that he is somebody else. Just look at yourself: you are pretending to be somebody else. And you can be only yourself--there is no other way, there has never been, there is no possibility that you can be anybody else. You will remain yourself. You can enjoy it and bloom, or you can wither away if you condemn it.
Back to top
 

Nobena čarovnija ne more ničesar spremeniti v kaj drugega, tega ni; sprememba v predstavi v srcu čarovnije je spoznanje, ne ustvarjanje.&&(S. Palwick)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: Zgodbice za še lepši dan
Reply #127 - 08.09.2006 at 22:56:18
 

Bilo je delovno jutro, približno ob 8:30 uri, ko je starejši gospod (imel
je okoli 80 let) prišel na urgenco, da bi mu odstranili šive iz njegovega
palca. Najavil je, da je v naglici in da je nekje zmenjen ob 9h. Ko sem
vzel njegove podatke in ga pospremil do sedeža v čakalnici, sem vedel da
bo minila vsaj 1 ura, preden ga bo njegov zdravnik lahko pregledal.

Opazoval sem kako je gledal na uro in se odločil, glede na to da nisem bil
zaseden, da sam poskrbim za njegovo rano. Po pregledu je bila rana dobro  
zaceljena zato sem se pogovoril z enim od zdravnikov (ki je odobril moji
prošnji) in dobil potrebno orodje za odstranitev šivov.

Medtem, ko sem obdeloval njegovo zaceljeno rano, sva se začela vzpodbujati
preko pogovora. Vprašal sem ga, če je imel naročen sestanek s katerim od
zdravnikov, ko se mu je tako mudilo. Gospod mi je odgovoril, da ne in da
je moral oditi v dom z ostarele, da bi pojedel zajtrk s svojo ženo. Nemudoma
sem vprašal  po njenem zdravju pa mi je odgovoril, da je njegova žena žrtev
Alcheimerjeve bolezni.

Medtem, ko sem zaključeval z njegovo ozdravljeno rano, pa sem ga vprašal,
če bi bila žena zaskrbljena, če njega ne bi bilo tam ob dogovorjeni uri.
Odgovoril je, da ga že 5 let ne prepozna, saj je njena bolezen močno
napredovala. Bil sem zelo presenečen a sem ga vseeno vprašal kako to, da
še vedno vsako jutro hodi k njej, četudi ona ne ve več kdo je on. Gospod
pa se mi je nasmehnil, me pogledal v oči in rekel:
"Ona me morda res ne pozna več, ampak jaz še vedno vem kdo je Ona."

Močno sem zadrževal solze dokler ni odšel in sem si rekel "to je točno
takšna ljubezen, ki jo želim v svojem življenju".

Prava ljubezen ni fizična niti romantična. Je sposobnost sprejemanja
vsega takšnega kot je, je bilo, bo in tudi ne bo.


(avtor originala je neznan)
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: Zgodbice za še lepši dan
Reply #128 - 20.09.2006 at 18:32:43
 

Trenutek za razmišljanje

Prepričani smo, da bo naše življenje lepše, ko bomo poročeni, ko bomo imeli prvega otroka ali drugega. Potem smo razočarani, ker so naši otroci premajhni, zaradi tega ali onega menimo, da bo boljše, ko bodo odrasli. V nadaljevanju smo ogorčeni zaradi njihovega mladostniškega obnašanja. Prepričani smo, da bomo bolj srečni, ko bodo prebrodili to starost. Mislimo, da se bomo počutili bolje, ko bo naš partner rešil svoje probleme, ko bomo zamenjali avto, ko bomo šli na čudovite počitnice, ko ne bomo več prisiljeni delati. Toda, če ne bomo pričeli s polnim in srečnim življenjem zdaj, kdaj bomo? Vedno se moramo spopadati s težavami vseh vrst. Zato je potrebno sprejeti to realnost in se odločiti biti srečen, ne glede na to, kaj se bo zgodilo.

Alfred Souza pravi. "Zelo dolgo časa sem imel občutek, da se bo moje življenje kmalu začelo . pravo življenje! Toda vedno so bile ovire, ki jih je bilo potrebno premagati spotoma, nekaj nerešenega, nek posel, ki je zahteval še več časa, dolgovi, ki še niso bili poravnani. Potem bi se življenje začelo. Nazadnje sem razumel, da so bile te ovire življenje."

Ta način zaznavanja stvari nam pomaga razumeti, da ne obstaja sredstvo, da smo srečni, ampak je sreča sredstvo. Posledično moramo okušati vsak trenutek našega življenja in okušajmo ga še bolj, če ga lahko delimo z nam drago osebo, z osebo zelo drago za preživljanje skupaj dragocenih trenutkov življenja. In spomnimo se, da čas ne čaka nikogar. Zato prenehajmo čakati, da bomo končali šolo, da se bomo vrnili v šolo, da bomo shujšali 5 kg, da se bomo zredili za 5 kg, da bomo imeli otroke, da jih bomo videli, ko bodo odšli od doma. Prenehajmo čakati, da bomo začeli delati, da bomo šli v pokoj, da se bomo poroči, ločili. Prenehajmo čakati petek zvečer, nedeljsko jutro, poletje, jesen ali zimo, da bomo imeli nov avto ali novo hišo. Prenehajmo čakati, da bomo zapustili to življenje, da se bomo ponovno rodili in se odločimo, da ni boljšega trenutka, da bi bili srečni kot je ta trenutek. Sreča in radosti življenja niso cilji, temveč eno potovanje. Misel za danes: delajmo, kot da ne potrebujemo denarja; imejmo radi, brez misli na to, da bomo lahko trpeli; plešimo, kot da
nas nihče ne gleda.

Sedaj dobro razmisli in skušaj odgovoriti na ta vprašanja:
1 - Naštej 5 najbogatejših oseb na svetu.
2 - Imenuj 5 zadnjih zmagovalk tekmovanja Miss univerzum.
3 - Imenuj 10 dobitnikov Nobelovih nagrad.
4 - Imenuj 5 zadnjih zmagovalcev nagrade Oskar za  najboljšega igralca ali igralko.

Kako ti gre? Se spomniš redkih ali nobenega. Ne sekiraj se. Nihče od nas se ne spomni najboljših od včeraj. In aplavzi gredo, trofeje se zaprašijo, zmagovalci se pozabijo!

Sedaj odgovori na ta naslednja vprašanja:
1 - Naštej 3 profesorje, ki so ti pomagali pri tvojem formiranju.  
2 - Navedi 3 prijatelje, ki so ti pomagali v težkih trenutkih.  
3 - Misli na nekatere osebe, ki so povzročile, da si se počutil nekaj posebnega.  
4 - Navedi 5 oseb, s katerimi preživljaš tvoj čas.

Kako ti gre? Bolje? Osebe, ki zaznamujejo razliko v našem življenju, niso tiste z najboljšimi poverilnicami, z veliko denarja ali boljšimi nagradami. So tiste, ki jih skrbi zate, ki skrbijo zate, tiste, ki so na vsak način s tabo.

Razmislimo trenutek. Življenje je zelo kratko! Ti, na katerem seznamu si? Ne veš. Dovoli mi, da ti pomagam. nisi med slavnimi, vendar si med tistimi, ki se jih spomnim, da jim pošljem to sporočilo.

Pred nekaj leti, na para olimpijskih igrah v Seattlu, je bilo devet atletov, vsi mentalno ali fizično prizadeti, pripravljenih na startni črti na 100 metrov. Ob strelu pištole so pričeli tekmovanje, ne vsi s tekom, toda z željo, da bi prišli na cilj in zmagali. Medtem, ko so tekli, je majhen deček padel na asfalt, naredil nekaj kozolcev in pričel jokati. Ostalih osem je slišalo fantka jokati. Upočasnili so in se obrnili. Ustavili so se in se vrnili nazaj. Vsi. Neka deklica z Downovim sindromom se je usedla poleg njega in ga začela poljubljati in govoriti: "Se sedaj počutiš bolje?" Takrat se jih je vseh devet objelo in odšli so proti ciljni črti. Vsi na stadionu so vstali in ploskanje je trajalo nekaj minut. Ljudje, ki so bili prisotni, še vedno pripovedujejo zgodbo.

Zakaj? Ker v naši notranjosti vemo, da gre najvažnejša stvar v življenju onstran zmage za nas same. Pomembna stvar v tem življenju je pomagati drugim zmagati, tudi če to pomeni upočasniti in spremeniti
naš tek.
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: Zgodbice za še lepši dan
Reply #129 - 22.09.2006 at 18:38:13
 

Za vse otroke, ki so rojeni in so preziveli 1950-te, 60-te oz. 70-te!!


Preziveli smo in rojeni smo normalni, ceprav so nase mame pile aspirine, kadar jih je bolela glava, jedle hrano iz konzerv, kadile in delale do zadnjega dne nosecnosti in nihce jih ni testiral za diabetes.

V tistem casu niso obstojala opozorila v stilu »Varovati pred otroci« na steklenickah z zdravili, na vratih in omarah.

Ko smo bili stari 10-11 let, nismo nosili Pampersk in lulali v posteljo.
 
V avtomobilih smo se vozili brez varnostnih pasov in air-bagov in ko smo se vozili s kolesi ali kotalkami, nismo potrebovali celad na glavi.

Pili smo vodo iz cevi za zalivanje vrta in ne iz plastenk, kupljenih v trgovini. Delili smo si steklenico Cockte s svojimi prijatelji in NIHCE ni umrl zaradi tega.
 
Jedli smo mlecne sladolede, bel kruh in pravo maslo, pili Cockto in Oro, ki so bile tudi takrat polne mehurčkov in sladkorja, ampak  nismo bili debeli zato, ker smo se STALNO IGRALI ZUNAJ!!

Iz hise smo odsli zjutraj in se ves dan igrali, dokler se niso zacele prizigati luci na ulici. Skrivalnice, Kdo se boji crnega moza, Med dvema ognjema, Ravbarje in zandarje, Partizane in Nemce, lovili smo se, … in vse ostalo, kar si je otroska domisljija sposobna izmisliti,

Neredko nas nihce ni mogel najti ves dan. In nikoli ni bilo problemov.

Vse dni smo se igrali tako, da smo izdelovali tricikle iz odpadnega materiala iz kleti, spuscali smo se na njih po ulici in pozabljali, da nimamo zavor. Po nekaj padcih, modricah, praskah in kaksnem zlomljenem prstu smo se naucili, kako se resujejo problemi.

Nismo potrebovali imaginarnih prijateljev, niti nismo imeli problemov s koncentracijo v soli. Nam niso dajali tablet proti hiperaktivnosti. Nismo imeli solskih psihologov in svetovalcev, pa smo vseeno koncali neke sole.
 
Nam niso prodajali drogo pred solo.

Nismo poznali Playstation, Nintendo, X-box, nobenih video igric, nismo imeli 99 kanalov na TV (samo dva), nismo imeli video rekorderjev, surround sound, mobilnih telefonov, racunalnikov, Internet, chat rooms.......

MI SMO IMELI PRIJATELJE IN MI SMO SE SLI VEN DRUZITI Z NJIMI!!

Padali smo z dreves, porezali smo se s steklom, polomili smo si zobe, noge ali roke, ampak nasi starsi zaradi tega nisoli niso sli na sodisce.

Igrali smo se z loki in puscicami, delali katapulte in metali petarde za Novo Leto in vse to smo preziveli brez posledic!

Sli smo pes ali s kolesom do prijateljevega doma, zvonili na vratih ali kar vstopili k njim, da se igramo in smo skupaj!

Ce smo imeli probleme z zakonom, starsi niso placevali kavcij, da bi nas izvlekli. Starsi so bili pogosto celo bolj strogi, kot sam zakon!

Zadnjih 50 let je bilo najbolj plodovitih v vsej zgodovini clovestva.

Iz nase generacije izhajajo najboljsi izumitelji in znanstveniki do danes.

Imeli smo svobodo, pravico do delanja napak, uspeh in odgovornost. In naucili smo se ziveti s tem!

Tudi ti pripadas tej generaciji?
 
CESTITAM!

MOGOCE ZELIS TO SPOROCILO DELITI SE S KOM, KI JE IMEL SRECO ODRASTI KOT PRAVI OTROK, PREDEN SO NAM ODVETNIKI, VLADA IN ZAKONI ZACELI ODREJATI, KAKO MORAMO ZIVETI!

Mogoce bi bilo dobro to sporocilo poslati tudi (vasim) otrokom, da uvidijo, kako so odrascali njihovi starsi.
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: Zgodbice za še lepši dan
Reply #130 - 22.09.2006 at 19:24:42
 

RESNIČNA ZGODBA O DVEH TENORJIH


TO JE ZGODBA, ZA KATERO JE NAJBRŽ SLIŠALO LE MALO LJUDI …

GRE ZA DVA OD TREH VELIKIH TENORJEV  – LUCIANA PAVAROTTIJA, PLACIDA DOMINGA IN JOSÉJA CARRERASA, KI SO S SKUPNIM PETJEM OBNORELI SVET.

TUDI LJUDJE, KI NIKOLI NISO OBISKALI ŠPANIJE, VEDO ZA SPOR MED KATALONCI IN MADRIDOM, ODKAR SE KATALONCI BORIJO ZA AVTONOMIJO OD DOMINANTNE ŠPANSKE CENTRALE V MADRIDU.

PLACIDO DOMINGO JE MADRIDČAN, JOSÉ CARRERAS PA KATALONEC.

CARRERAS IN DOMINGO STA TAKO LETA 1984 POSTALA POLITIČNA NASPROTNIKA.

OBA STA BILA ZELO POPULARNA IN SO JU VABILI POVSOD PO SVETU. TAKRAT STA ZAČELA V POGODBE ZA NASTOPE VNAŠATI DOLOČILO, DA BOSTA NASTOPILA LE, ČE TISTI DRUGI NE BO VABLJEN.

LETA 1987 PA SE JE CARRERAS MORAL SOOČITI Z BOLJ NEUSMILJENIM NASPROTNIKOM KOT JE BIL NJEGOV RIVAL PLACIDO DOMINGO.

PRESENETILA GA JE STRAŠNA DIAGNOZA: LEVKEMIJA!!

NJEGOV BOJ Z RAKOM JE BIL TEŽAK. POLEG TRANSPLANTACIJE KOSTNEGA MOZGA IN TRANSFUZIJ KRVI JE IMEL ŠE ŠTEVILE DRUGE TERAPIJE, ZARADI KATERIH JE ENKRAT NA MESEC POTOVAL V ZDRUŽENE DRŽAVE.

ČEPRAV JE ŽE IMEL DOKAJ VELIKO IMETJE, SO VISOKI STROŠKI TEH POTOVANJ IN MEDICINSKIH POSEGOV IZČRPALI NJEGOVE FINANCE, KER POD TEMI POGOJI NI MOGEL NASTOPATI.

KO JE BIL NA KONCU Z DENARJEM, JE ODKRIL V MADRIDU FONDACIJO, KI JE IMELA EN SAM NAMEN - DA POMAGA BOLNIKOM Z LEVKEMIJO PRI TERAPIJAH.

S POMOČJO FONDACIJE “HERMOSA” JE CARRERAS PREMAGAL BOLEZEN IN SE VRNIL K PETJU.

PONOVNO SE JE POVZPEL NA SVOJ VISOKI IN ZASLUŽNI POLOŽAJ TER SE POSKUSIL PRIKLJUČITI FONDACIJI.

KO JE BRAL NJEN PROGRAM, JE ODKRIL, DA JE NJEN USTANOVITELJ, NAJVEČJI VLAGATELJ IN PREDSEDNIK PLACIDO DOMINGO.

KASNEJE JE ODKRIL, DA JE PLACIDO V ZAČETKU USTANOVIL TO FONDACIJO Z NAMENOM, DA PRAV NJEMU POMAGA PRI ZDRAVLJENJU. ŽELEL PA JE OSTATI ANONIMEN, DA GA NE BI PONIŽAL ZARADI SPREJEMANJA POMOČI OD NASROTNIKA.

NAJGANLJIVEJŠI DEL TE ZGODBE PA JE NJUNO SREČANJE …      

CARRERAS JE PREKINIL IZNENADENEGA PLACIDA PRI ENEM NJEGOVIH NASTOPOV V MADRIDU, PONIŽNO POKLEKNIL PREDENJ IN GA PROSIL ZA ODPUŠČANJE TER SE MU JAVNO ZAHVALIL.

PLACIDO MU JE POMAGAL VSTATI IN S PRISRČNIM OBJEMOM POTRDIL ZAČETEK VELIKEGA PRIJATELJSTVA.

V NEKEM INTERJUJU JE REPORTER PLACIDA DOMINGA VPRASAL, ČEMU JE TAKRAT USTANOVIL FONDACIJO “HERMOSA” , SAJ JE POLEG POMOČI ‘’NASPROTNIKU’’, POMAGAL TUDI EDINEMU UMETNIKU, KI MU JE BIL KONKURENCA.

NJEGOV ODGOVOR JE BIL KRATEK IN JASEN: “NE MOREMO SI DOVOLITI, DA IZGUBIMO TAK GLAS."
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: Zgodbice za še lepši dan
Reply #131 - 25.09.2006 at 16:51:14
 


Od sto ljudi


je takih, ki vse vedo najbolje - dvainpetdeset;

negotovih pri vsakem koraku - skoraj vsi ostali;

pripravljenih pomagati, če ne bo trajalo predolgo - kar devetinštirideset;

zmeraj dobrih, ker ne znajo drugače - štirje, morda pet;

nagnjenih k občudovanju brez zavisti - osemnajst;

ki živijo v stalnem strahu pred nekom ali nečim - sedeminsedemdeset;

usposobljenih za srečo - kvečjemu nekaj več kot dvajset;

takih, ki vsak zase niso nevarni, v množici pa podivjajo - zanesljivo več kot polovica;

krutih, kadar jih k temu prisilijo okoliščine - bolje, da tega ne vemo niti približno;

generalov po bitki - le malo več kot pred bitko;

takih, ki od življenja ne vzamejo ničesar razen stvari - štirideset, čeprav bi si želela, da se motim;

šepavih, bolnih in brez luči v temi - triinosemdeset, prej ali slej;

umrljivih - sto od stotih.

Število, ki se za zdaj ne spreminja.



(Szymborska, W.: Trenutek. Ljubljana, Društvo Apokalipsa, 2005, str. 30)
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: Zgodbice za še lepši dan
Reply #132 - 12.10.2006 at 09:40:30
 
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Zgodbice za še lepši dan
Reply #133 - 20.10.2006 at 10:44:51
 
Zgodba govori o kralju v Afriki, ki je imel dobrega prijatelja, s katerim sta zrasla skupaj. Ta prijatelj je imel navado, da je na vsako situacijo, ki se mu je pripetila v zivljenju (slabo ali dobro) dejal: "To je dobro."
Nekega dne sta kralj in njegov prijatelj odsla na lov. Prijatelj je pripravljal in polnil puske za kralja. Prijatelj je očitno naredil nekaj narobe pri pripravi ene izmed pusk, saj, ko je kralj ustrelil iz nje, mu je odneslo prst.

Po ogledu situacije je prijatelj kot vedno pripomnil: "To je dobro".
A kralj se ni strinjal: To niti slucajno ni dobro, je zavpil in dal svojega prijatelja zapreti. Priblizno leto dni kasneje pa je kralj lovil v krajih, ki so bili nevarni in s strani plemstva odsvetovani. Ujeli so ga kanibali, ga zvezali in odpeljali v svojo vas. Pripravljati so začeli dračje za ogenj in kol, na katerega bi ga privezali in nato spekli. Ko so ga potiskali proti ognju, so opazili, da kralju manjka prst. Bili so vrazeverni in nikoli niso pojedli nobenega človeka, ki ni bil cel. Tako so kralja odvezali in ga spustili. Ko se je kralj vrnil domov, se je spomnil na dogodek, ob katerem je izgubil prst. Kesal se je, ker je prijatelja poslal v zapor. Takoj je odsel tja, da bi spregovoril s prijateljem.

"Prav si imel", mu je dejal, "dobro je bilo, da sem izgubil prst". Povedal mu je celotno zgodbo. "Tako mi je zal, da sem te poslal v zapor za tako dolgo. To ni bilo lepo od mene.Oprosti mi!" je dejal.
"Ne", pravi prijatelj, "to je dobro".
"Kako mislis, to je dobro, kaj je dobrega v tem, da sem poslal svojega prijatelja za eno leto v zapor?" razburjeno vprasa kralj.
"Pomisli!" pravi prijatelj: "Če ne bi bil v zaporu, bi bil s teboj!"

uživajte!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
Eva
5
p
*****
Offline


Posts: 2679
Kranj
Gender: female
Re: Zgodbice za še lepši dan
Reply #134 - 25.10.2006 at 09:11:44
 
"I have heard a beautiful story - I don't know how far it is correct, I cannot vouch for it.

In paradise one afternoon, in its most famous cafe, Lao Tzu, Confucius, and Buddha are sitting and chatting. The waiter comes with a tray that holds three glasses of the juice called "Life," and offers them. Buddha immediately closes his eyes and refuses; he says, "Life is misery."

Confucius closes his eyes halfway - he is a middlist, he used to preach the golden mean - and asks the waiter to give him the glass. He would like to have a sip - but just a sip, because without tasting how can one say whether life is misery or not? Confucius had a scientific mind; he was not much of a mystic, he had a very pragmatic, earthbound mind. He was the first behaviorist the world has known, very logical. And it seems perfectly right - he says, "First I will have a sip, and then I will say what I think." He takes a sip and he says, "Buddha is right - life is misery."

Lao Tzu takes all the three glasses and he says, "Unless one drinks totally, how can one say anything?" He drinks all the three glasses and starts dancing!

Buddha and Confucius ask him, "Are you not going to say anything?" And Lao Tzu says, "This is what I am saying - my dance and my song are speaking for me." Unless you taste totally, you cannot say. And when you taste totally, you still cannot say because what you know is such that no words are adequate.

Buddha is on one extreme, Confucius is in the middle. Lao Tzu has drunk all the three glasses - the one that was brought for Buddha, the one that was brought for Confucius, and the one that was brought for him. He has drunk them all; he has lived life in its three-dimensionality.

My own approach is that of Lao Tzu. Live life in all possible ways; don't choose one thing against the other, and don't try to be in the middle. Don't try to balance yourself - balance is not something that can be cultivated. Balance is something that comes out of experiencing all the dimensions of life. Balance is something that happens; it is not something that can be brought about through your efforts. If you bring it through your efforts it will be false, forced. And you will remain tense, you will not be relaxed, because how can a person who is trying to remain balanced in the middle be relaxed? You will always be afraid that if you relax you may start moving to the left or to the right. You are bound to remain uptight, and to be uptight is to miss the whole opportunity, the whole gift of life.

Don't be uptight. Don't live life according to principles. Live life in its totality, drink life in its totality! Yes, sometimes it tastes bitter - so what? That taste of bitterness will make you capable of tasting its sweetness. You will be able to appreciate the sweetness only if you have tasted its bitterness. One who knows not how to cry will not know how to laugh, either. One who cannot enjoy a deep laughter, a belly laugh, that person's tears will be crocodile tears. They cannot be true, they cannot be authentic.

I don't teach the middle way, I teach the total way. Then a balance comes of its own accord, and then that balance has tremendous beauty and grace. You have not forced it, it has simply come. By moving gracefully to the left, to the right, in the middle, slowly a balance comes to you because you remain so unidentified. When sadness comes, you know it will pass, and when happiness comes you know that will pass, too. Nothing remains; everything passes by. The only thing that always abides is your witnessing. That witnessing brings balance. That witnessing is balance. "

Excerpt from "The Book of Understanding" by OSHO.

http://astrodreamadvisor.com/OSHO_Quotes.html
Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 ... 7 8 9 10 11