tukaj nadaljujemo iz sončne pošte

. receptu o žitu

Odličen se mi zdi recept z nekuhanim žitom. Žito za 12 ur namočimo, potem
pa odcedimo in pustimo 12 ur kaliti (za to ni nujno imeti kalilnik, lahko ga
damo na pladenj in pokrijemo z vlažno gazo), ravno toliko da požene prvi
drobni kalček. Potem ga zmeljemo v multimpraktiku z malo vode čimbolj
nadrobno (če želimo vaditi čeljustne mišice, ga lahko tudi žvečimo). Dodamo
koščke suhega sadja (lahko jih prav tako tudi zmeljemo ali pa tudi ne),
lešnikov, orehov ipd. Posladkamo ga laho z medom ali z (zmletim) rjavim
sladkorjem. Glede na to, kako gosto zmes pripravimo, si jo postrežemo v
skledicah ali pa iz nje oblikujemo kroglice in te povaljamo v mletih
lešnikih ali kokosovi moki. Če žito eno jutro namočimo, ga tisti večer damo
kalit, naslednje jutro pa ga že lahko imamo za zajtrk.

Več vege-receptov najdete na www.zdravduh.org/np/clanki/008_7d.htm

Ta recept nam je poslal nikola, www.zdravduh.org k Aninemu članku o žitu

Pšenično zrno ima v sebi vse potrebno,
kar razumemo pod pojmom varovalna
hrana. Vendar zato pšenice ni potrebno predelavati in toplotno obdelovati.
Veliko bomo storili za svoje zdravje, če si bomo zjutraj pripravili zajtrk
iz svežega pšeničnega zrnja, ki smo ga že zvečer oprali in prevreli v
neslani vodi, nato pa smo to vlili v termovko s širokim vratom. V njej se bo
zrnje kuhalo do jutra. Zjutraj pšenico samo stresemo na krožnik in si jo
popestrimo  z malo medu, smetane, koščki suhega sadja, zmletih orehov...
Dober tek.

Poslala Ana

Malica na delovnem mestu

Dodal bi se svoje mnenje o psenici, ki ima vse. Nisem povsem v to
preprican. Psenica povzroca tudi alergijo na gluten. Psenica, mleko in jajca
so po mojem mnenju glavni primarni alergent. Zato je pri njih potrebna
previdnost pri kolicini uzivanja. Veliko vec ima sok iztisnjen iz psenicne
trave visoke okrog 15cm, zrastle na/v plasti zdrave zemlje v kalilniku. Ta
ima se skoraj vse aminokisline in veliko encimov. Cesar pa zrno nima. S
kuhanjem oz. s pregrevanjem v termovki psenicno zrno izgubi marsikaj na
svoji vrednosti.
Boljša varinta je tista z nakalitvijo in mletjem ter dodatkom s suhim
sadjem, medom, razlicnimi jedrci ter hladno stiskanim oljem. Namesto psenice
se lahko uporablja se druga zita. Tej mesanici se doda obvezno se sveze
naribano sadje (jabolka, banane, marelice...). Ta obrok je izvedenka
Kollathovega obroka. Z raznimi kombinacijami se dobi vsak dan drugacen
obrok. Taksno malico sam uzivam ze mnogo let skoraj vsak dan in nikoli se je
ne navelicam. S tako pripravljenim obrokom se je sito vec kot stiri ure.

Pred nekaj leti sem Podjetniku zasledil naslednji predlog za malico na
delovnem mestu, ki je primerna tudi kot solska malica:
Izbira malice na delovnem mestu je odlocilnega pomena za zdravje.
Restavracije in kavarne navadno ponujajo hitro pripravljeno hrano, ki pa ni
najprimernejsa. Taka hrana je navadno bolj zacinjena, ima vec mascob, soli
in sladkorja. Hitra hrana nam pomaga prihraniti cas, vendar pa nam ne
zagotavlja zdravega obroka. Druga moznost je malica, ki jo od doma prinesemo
v sluzbo. Zelo primerna so zita (to je zrnje/seme zitaric) ali zitni
kosmici, lesniki, orehi, veliko vode in seveda svezega sadja in tudi suhega
sadja. Tovrstno hrano imate lahko shranjeno v delovni mizi, kjer je vedno
pri roki. Prihranili boste cas, denar in zdravje.

spp Drago

Kaj pa jabolcni krhlji, Ana? Meni tud jabke ne grejo prevec, ampak s krhlji lahko vse noter dobim

Za prehrano za zitom, pa Darko pravi, da ni boljse jedi kot je kuhana psenica, ze po vonju, kaj sele po okusu...
jaz tega se nisem jedla sem si pa enkrat vzela ono kuro, kjer 7 dni raznorazna zita jes...in to mi je bilo nekaj najboljsega kar sem kdaj jedla, od okusov pa se mi je najboljsi zdel jecmen...
tak da, ko bodo zita na vrsti, bom zacela z jecmenom.

Ana, a je prevec, ce vprasam, kje pa kera (od koga) zita kupujes?
tam, kjer jaz ponavadi sojo pa leco kupujem, to je v Sparu al pa kaki trgovini z biohrano, se nisem opazila zit, al pa gledala nisem dovolj okrog...

Ana, hvala za ful dobrih napotkov. Me pa zanima, če kaj veš o prehrani za ljudi s krvno skupino O ?

Krvna grupa O je primarna, najstarejša od štirih in formirana v časih, ko so bili naši predniki še večinoma lovci. Zato je zanjo najustreznejša prehrana iz mesnih beljakovin, za popestritev pa sveže sadje in zelenjava.
Prehrana iz pretežno žitaric za krvno grupo O ni najbolj primerna. Strogo vegetarijanstvo pa je za krvno grupo O nasploh bolj težavna naloga. Ogljikohidrate je najbolje zmanjšati na minimum.

Krvna grupa A se je formirala kasneje, in je že bolj prilagojena prehranjevanju z žitaricami in ogljikohidrati, manj pa z mesom in živalskimi maščobami.

Še novejšega datuma je grupa B, ki je najbolj razširjena v vzhodno azijskih državah in je glede prehrane še manj izbirčna. Kitajci naprimer jedo praktično vse brez prebavno zdravstvenih težav.

Grupa AB je najnovejšega datuma in je kombinacija grupe A in B in je prilagojena za najbolj raznovrstno prehranjevanje, je praktično vsejed.

V grupi O je večja verjetnost za nastanek bolezni prebavil, manjša pa za nastanek bolezni srca in ožilja ter rakasta obolenja.
V grupi A niso tako podvrženi alergijam in prebavnim motnjam, kot  v grupi O, so pa pri grupi A  bolj verjetne bolezni srca in ožilja ter rakasta obolenja.
V grupi B so pogostejše bolezni sečil.
V grupi AB so pogostejša rakasta obolenja.


Nekaj linkov:
http://website.lineone.net/~bloodprofiling/diet.htm

http://www.vitamerica.com/vita_trim_o.html

http://www.healthy.net/asp/templates/article.asp?PageType=Article&ID=732

Ana, Bardo, hvala!
Torej bi morala jesti meso, pa ga ne in si ga tudi ne želim (razen rib in morskih sadežev), drugače jem jajca in mlečne izdelke.  Tako, da bom tako tudi nadaljevala, kljub krvni skupini 0.
Glede prebavnih motenj in alergij pa res drži, ,.