Rad pomagam drugim, pri tem pa se mi dogaja, da pozabim pomagati sebi. Pomembno pa je, da najprej pomagamo sebi, da lahko potem pomagamo drugim.

LP Harry

Quote:


In zakaj si si premislila?

LP Harry

Quote:

Predvsem zato, ker bi bla najverjetneje kar malce daljša v besedah, pa se mi ni dal.
Malček pa tudi zato, ker na vsem "Svetu pogovorov" nisem skorajda prav nič o seksu zasledila.

Kaj misliš, Harry, al je seks (in vse druge njegove besedne izpeljave) vsem tko fajn in neizzivalen (da ne uporabim glih "neproblematičen"), al je pa to še bolj tabu tle gor?  

Sex in tabu? Kakšen tabu neki.  A tabuji sploh še obstojajo?  Kolkr vem to ne sme več bit, če pa eni nočejo o tem govorit naj pač tako ostane.  

Andres

Hmm, kaj meni pomeni bližina? Bolj ko se lahko nekomu odprem in bolj, ko čutim, da je nekdo odprt proti meni, bolj blizu mi je. In seveda – kaj sedaj pomeni biti odprt? To, da sem z nekom točno to, kar sem. To, da odvržem vse svoje maske, to, da sem (tudi jaz) lahko ranljiva, to, da lahko nekomu povem vse svoje strahove, to, da lahko nekomu pokažem vse svoje rane, brez strahu, da bodo obrnjene proti meni… Pa tudi to, da sem z nekom intimna, seveda.

Z drugimi besedami: to, da v tem svetu in med temi ljudmi lahko odvržem svoj ego. To, da na plano lahko spustim svoj Višji jaz brez strahu, da ga bodo ljudje, ki so okoli mene, zrušili in poteptali. Ker potem moram spet nadeti svoje maske, svoj ego in se oddaljiti od njih…

Kako vem, kdaj sem komu blizu in kdaj je kdo blizu meni? Hmm, ne vem, kako naj povem. Enostavno začutim. Nekakšen mir je v srčku. Ni strahu, ni bojazni. Enostavno – sem to, kar v bistvu sem…

Glede tistega, da radi pomagate/pomagamo, bi pa rekla tole: lepo je, če človek pomaga. Pa vendarle je treba ločiti med pomagati in pomagati. Ločiti torej, kdaj je tvoja pomoč res zaželjena in potrebna. Včasih se zgodi, da pomagamo tudi takrat, ko naša pomoč sploh ni potrebna in bi človek lahko šel skozi to izkušnjo tudi brez naše pomoči. Včasih pomagamo preveč, pa bi bila dovolj recimo samo topla beseda, skozi izkušnjo bi moral iti človek sam. Včasih pomagamo zato, ker enostavno čutimo, da moramo pomagati (vzorci!!), pa naša pomoč sploh ni potrebna. Včasih pomagamo, pa s tem, ko nekomu pomagamo, nehote in nevede prizadenemo tretjega človeka, ki je slučajno tisti trenutek tudi del tiste situacije. Skratka – pomagati je lepo. Vendar v pravem trenutku in na pravi način…

m.

Robi wrote on 06.10.2002 at 12:32:35:

Robi, vprašal si »ali lahko« in ne »ali sem ga«. Na prvo vprašanje bi ti jaz odgovorila z DA, na drugo seveda z NE. Ja. Verjamem, da lahko odvržemo svoj ego in vem, da sem sama od te točke še kar precej oddaljena. Pazi – ne govorim o tem, kdo ga je odvrgel, ampak o tem, ali je to mogoče storiti. Presneto – k čemu pa naj bi človek težil, če ne k sreči, zadovoljstvu, radosti, ljubezni? Seveda je vprašanje, kaj tebi pomeni ego. Meni recimo pomeni skupek vzorcev, ki mi povzročajo razne strahove, odpore, negativne misli, negativne občutke, negativna čustva… Odvreči ego torej zame pomeni razbiti svoje vzorce. Končna »postaja« bi bila seveda razsvetljenje. Za katerega pa seveda ne verjamem, da ga bom dosegla. Vsaj v tem življenju ne.

Stavek pa je v mojem kontekstu, kjer sem ga tudi vstavila, pomenil le to, da verjamem, da obstajajo tudi na tem svetu ljudje, v katere lahko verjameš. Katerim lahko zaupaš. In ki so vredni, da jih spustiš v tvojo bližino. Le to.

m.

Yeah, debato o Egu na stran...

kot razumem, druge čutimo sebi blizu, ko odložimo obrambo. Če to stori še drugi v odnosu, je ta bližina poglobljena.
Kanal za vzpostavitev bližine je različen... omenili smo sex, pomoč drugim.
Koliko vpliva na vašo odprtost oz. čutenje bližine, če se drugi ne odpre?