John_Doe wrote on 27.08.2002 at 14:19:44:Zgodil se je pa tud to, da ko se naju ze tolk cajta ignorira, si je treba novo zrtev najdt za svoje napade in tud Amstel so prav lepo napadal, kar jest razberem iz topika Dilema.
Začelo se je mrzlega "zimskega" dne, ko je Amstel naletela na en dvom. Dvom v sebi. Ali to, kar je in v kar verjame, je dovolj močno?
In škoda, res škoda, da sem iskala odgovor izven sebe. Enostavno bi morala verjeti vase... in tako temi Kaj je ta odprtost in Dilema, ne bi nastali.
Ah, človeškost, nepopolna.
Pa okej. Nič ni izgubljenega, samo pridobljeno. Vpogled. Spoznanje.
Ampak, ampak, kar me je pa segrelo, je bilo to, kar sem povedala že večkrat. Na forum sem prišla, da govorim o sebi in poslušam druge, ki počno enako. No, vsi nimamo enakega namena. Nekateri so tu zato, da govorijo o drugih.
Zdej, da ne bom pogrevala stare juhe, bi rada zaključila s tem.
Jaz osebno ne rabim, da kdo hote deluje v mojo smer. Prav rada slišim zgodbo, izkušnje, če so povedane iz človeka.
Nikakor pa ne dopustim, da se kdo obesi na moj kao Ego, da ga bo kao zrafaliral, ker kao... je to prava pot.. osvobajanja vzorcev, ker je Ego kao odveč.
Bullshit. Ups.
No, sej komur to paše, kar izvolijo.
Ampak, my way is my way.
Amstel žubori še naprej. Ne na silo.
JD in Thot, po mojem, vsakdo, ki se izpostavi in ni del večine, se sreča tudi s temi občutki, ki so več ali manj realni - da je potisnjen na rob, da je ignoriran recimo.
Sem pa odkrila eno zanimivo foro.
Tudi sama sem včasih v "strahu" pričakovala, kake bodo reakcije, ko butnem kako svoje mnenje... Zakaj? Ker sem pričakovala točno določene reakcije.
Kar "vedela" sem, kaj si o meni mislijo-te. Ampak, ampak... to ni vedno tako. So ljudje, ki me ne vidijo tako, kot se vidim sama. Ker vidijo mimo predstav. In takrat si oddahnem in celo lahko spremenim videnje sebe.
Seveda je poučno vse skupaj. Je.
Aja.... ikona? Hehe...khm.