Moje razmišljanje...
Verjamem, da lahko podarim komurkoli "le" tisto, kar jaz sem. Naj bo to oseba, v katero sem zaljubljena, prijatelj-ica ali zgolj Nekdo.
Srečna sem, ker sem jaz. Rada se imam, ker sem, kakršna sem. Rada se imam ravno zaradi tistih lastnosti, ki so me včasih pri sebi motile. Rada se imam, ker si dovolim biti jaz in ker si dovolim živeti sebe. Rada se imam, ker si odpuščam. Rada se imam...
Srečna sem, ker sem samska. Tako, kot sem srečna, ko sem "srečno" zaljubljena.
Želja mi je deliti vse tisto lepo in malček manj lepo v sebi z nekom. Želim si deliti srečo!
Ne verjamem, da bi lahko bila z nekom srečna, če sem nesrečna sama s seboj. Sama s seboj v smislu, da se ne bi sprejemala, se imela rada,...
Živim Življenje tako, da mi je lepo in lepše. To je še ena stvar več, ki me osrečuje. V mojem Življenju so ljudje, ki so mi zvezdice, sončni žarki,... Srečna sem, ker so!
Še ne tako dolgo nazaj se tega nisem zavedala (niti se nisem želela...), vendar si šele sedaj dovolim zaljubiti se oz. "najti" Tistega Nekoga.
Vse prejšnje zveze so bile (zame osebno) kot nekakšna priprava na Ljubezen, po kateri hrepenim, odkar pomnim.
Mogoče ti moje razmišljanje ne bo v prav veliko pomoč...
Se ti pa zahvaljujem, ker si odprla ta topic, da sem ga lahko napisala!

Suzana