Quote:

Bardo, se strinjam z vsem napisanim. Edino, kar bi dodala, je tole: ti si grd, ti si neinteligenten, ti si ljubosumen, ti si… Vse to so nalepke, etiketiranje ljudi. In vsaj jaz tega ne delam. Če nekomu nekaj povem, potem vedno izhajam iz sebe: doživljam te, kot… ali jaz te vidim takole…

S tem človeka ne definiraš, ne označiš, pa tudi svojega prepričanja ne izraziš več tako ostro. Tako te doživljam pač jaz. Nekdo drug te lahko popolnoma drugače, pa sam sebe tudi.

In seveda tudi jaz v takem primeru rajši neiskreno molčim. Pa tudi ne vedno. Imam prijateljico, recimo, ki mi je zelo blizu. In njej sem povedala, da se meni zdi njen nos velik, recimo. Odgovorila sem ji na vprašanje in pri tem ostala iskrena. Seveda nisem rekla: »Tvoj nos je velik«, ampak »Meni se zdi tvoj nos velik«. Kar pa je seveda odvisno od tega, kaj meni pomeni velik nos… Zame velik nos je njej lahko majhen nos. In tudi ona je meni na ta način povedala precej stvari…

m.

Hehe, Bardo – spet imaš prav. Pa vendarle. Če ti rečem: »ti si nesramen« ali pa »poglej, meni se zdi tole, kar si pravkar rekel malce nesramno« - ali boš (ne glede na tvoje sprejemanje, recimo, da si pripravljen sprejemati) obakrat isti stavek, samo z drugimi besedami, zares doživel popolnoma enako?

m.

Če mi ti rečeš "ti si nesramen",  bom to vedno razumel, kot da se tebi zdim nesramen in ne kot dejstvo  (da sem resnično nesramen).

Seveda se bom pa hkrati tudi sam vprašal, če nisem bil nemara res malce nesramen    in to se bom vprašal neodvisno od tega ali mi je bilo rečeno na prvi ali drugi način. Seveda pa bom moj odgovor, ki si ga bom dal sebi, razumel kot mojo interpretacijo, ki je pa lahko različna od interpretacij kogarkoli drugega.

Brez etiketiranja ne gre. Nekakšna prepričanja o drugih si pač moramo ustvariti in ta prepričanja so vedno nekakšne etikete.
Na kakšen način potem ta svoja ustvarjena prepričanja sporočimo drugim, je pa že stvar stvar umetnosti balanciranja med obzirnostjo in iskrenostjo.

Do nekoga sem lahko bolj iskren, koga drugega bi pa lahko prevelika iskrenost čisto dotolkla. Tako žleht pa tudi nisem ...

Najbolj važno in tudi najtežje je biti iskren do samega sebe.

Komur to uspe, mu tudi vse drugo ni problem.

Quote:

Evo jo, še eno dlakico v jajcu…

Bardo – osnova/izhodišče je prepričanje. Upam, da se vsaj v tem strinjava. Torej prepričanje, ki si ga ustvariš sam.

In potem pride način, kako to svoje prepričanje deliš z nekom. In jaz tu vidim dve možnosti:
1. Ali uporabiš način, da ga etiketiraš, označiš, definiraš, mu daš nalepko
2. Ali pa poiščeš drug način, da s tem ne definiraš njega, ampak samo izraziš svoje prepričanje. In ne rečeš: ti si tak, torej mu ne daš nalepke, ga ne označiš, ampak svoje prepričanje izraziš preko sebe in svojega doživljanja.

Sicer pa sem spet pri tistem:
gape wrote on 23.06.2002 at 18:17:09:

In po mojem gre tudi brez etiketiranja. Vsaj takšnega, kakor etiketiranje razumem jaz. Morda pa nimava istega prepričanja o etiketiranju, hehe?



Susi13 wrote on 01.08.2002 at 17:47:22:

Najprej pozdravček, Suzana, sem vesela, da si nazaj in upam, da si se imela lepo…

Glede tegale tvojega vprašanja bi rekla, da ga najdeš v tvojem prvem odstavku ali tistem, kar je napisal tudi Bardo – odvisno od tega, koliko si iskren sam do sebe… In koliko sprejemaš samega sebe… In koliko želiš vedeti o samem sebi…

Več je vsega tega, več lahko preneseš oz. si več iskrenosti in odkritosti tudi želiš…

m.

Tukej vas berem, kako mi enacite iskrenost s preracunljivostjo in podobno.

Iskrenost do sebe? Ce sem jest zajebana pizda in z veseljem tunkam folk v drek in se s tem drzim svojih nacel sem do sebe iskren. Je tko? Samo do ostalega folka nisem.

Preracunljivost ima zame malce drugacno stalisce kot iskrenost.  Recimo v zvezo lahko stopim iz ciste preracunljivosti in zaljubljenosti. Na vprasanje, ce osebo ljubim, lahko cisto iskreno povem, da jo, ker me niti ne vprasa zakaj jo ljubim...

Bi pa lahko rekel, da je neizkrenost skoraj enaka prikrivanju resnice. Ja, Ok, etiketiranje. Sej brez tega oz. predalckanja pa itak ne gre, ker nismo vsi enaki, in ze po spolu se locimo v dva predala in s tem ima vsak svojo etiketico... se motim?

Papa..