ja
ob takih razmišljanjih mi vedno pride na misel tista primerjava: dva mlada se stiskata nek za voglom pa se mata rada pa vsi zgroženo sikajo: da ju ni sram. In poj pride mimo general z odlikovanji na uniformi, ki si jih je pridobil s pomočjo človeškega trpljenja, mrtvimi, pohabljenimi ljudmi, razrušenimi domovi. Pa se mu vsi klanjajo in mu nekam lezejo in ga spoštujejo. Ker je fini gospod.

kdo je že preganjal homiče? se mi zdi, da Hitler. Pa je bil menda sam homič.

Poznala sem nekaj homičev, pa sem se dobro počutila v njihovi družbi.

Ja, družbo je treba delit: na tiste večvredne, ki vedo, da je istospolna ljubezen greh. Če pa že ne greh, je pa vsaj grda. Pa otroke je treba pred homiči skrivat. Kaj je pa potem na vrsti?

Pa opozorilo Andresu: nikoli v življenju me ni seksualno pritegoval ženski spol. Da ne bi prišel do napačnih zaključkov.

se strinjam... kdo lahko govori presoja ljubezen ? kdo lahko dokaže da je ljubezen med hetero parom in gay parom različna ? vsi smo ljudje, različni so samo pratnerji... pa naj bo moški ali ženska... čustva so enaka...

kar se nestrpnosti tiče, tale Hanžkov komentar v današnjem Dnevniku marsikaj pove. Se strinjam z njim. Varuh človekovih pravic ima v Dnevniku vsakih 14 dni svoj prispevek o svojem delu. Takole piše med drugim danes:

Že iz svojega prejšnjega dela vem, da se nestrpnost v družbi kopiči pri posameznih ljudeh in slojih. Redko se zgodi, da je nekdo nestrpen le do ljudi, ki verujejo (drugače),  do drugih oblik drugačnosti pa je strpen.  Njegova nestrpnost se prenaša iz ene oblike v drugo - odvisno od trenutnih družbenih okoliščin.  Pri analizi podatkov javnomnenjskih raziskav , ki smo jo naredili za poročilo o človekovem razvoju, smo ugotovili tak premik nestrpnosti v Sloveniji v devetdesetih.  Ob osamosvojitvi se je nestrpnost usmerjala predvsem proti drugim: drugim narodom, veram, rasam.  Proti koncu (desetletja) pa se je preusmerila v nestrpnost proti drugačnim: psihiatričnim bolnikom, bolnikom z aidsom, homoseksualcem... Vsota nestrpnosti pa se ni zmanjšala.  Ta premik nestrpnosti laično razlagam s tem, da smo se ob času osamosvajanja  počutili ogrožene od drugih ('tujcev'), zdaj pa nič več.  In nestrpnost se je preselila drugam - k tistim, za katere posameznik misli, da ga ogrožajo.

Nekoga oznaciti za geja ali lezbijko po moje ni zalitev. Lahko je napacna oznaka....samo zalitev... kaj pa je lahko v tem sploh zaljivega?

ana wrote on 10.08.2002 at 08:00:14:



Khm, khm.... Ana, zgleda, da imava nekaj skupnega. Naš portir zgleda zelo rad kaj v fris vrže, pa če je res, ali ne.
Glavno, da vrže, a ne, Andres?

Ah... kako je majhen svet.

Quote:


Nihce mi se ni rekel, da sem hinavec.  Oziroma znam biti hinavski kadar me do tega privedejo okoliscine, kar pa ze ni vec moja narava.

Andres

He he he, a zdej ste mene označili kr za sovražnika gejev in lezbik, sploh nimam nč proti njim, edin to, da bi posvojil otroke, ali na kakršnikoli drug način vzgajali otroke.
Em tist procent, ki ga je nekdo hotel zmanjšati, gayevskih in lezbičnih nagnjen ni manj kot 10 procentov, ker sem jst štel sem še bisexualce, za te pa priznam, da so mi totalno anti, ker to je pa že po domače špananje, jst bisexualcem pravim prenašalci bolezni od enega na drugi spol.
Kar se tiče statistike, so mislim da Angleži delali raziskavo z nekim gayevskim parom, ki je vzgaja otroka nekaj let.
Otroke j imel velike psihične probleme, v šoli je bil uspeh  slabši, ker so mu otroci nagajali, ker ima 2 očeta, kasneje so tud testi pokazali, da je bolj gayevsko usmerjen.
Sicer, men je vseen, naj majo otroke, pa če bojo zarad tega gayi ali ne, ko mene to nič ne gane, ker jst nimam nč več in nč manj od tega.
Jasno pa je da ta cel svet gre v maloro in tega se ne da ustavit.