Angelcek... ma sej pricakovanja so vedno, seveda so, tko kot tud hrepenenje, normalna stvar.
Sam dejansko je tko, ce gremo zdej mal bolj v poslovne vode, da recimo dobis eno sluzbico, kjer ti obljubljajo marsikaj, je bolje se mal prizemljit in ne pricakovat 500K SIT place, ceprav ti je obljubljena, ker si potem lahko globoko razocaran, ko je ni tolk. Pricakujes pac ene 200K in ce je kak tolar vec, toliko bolje.

Govora je pac o delnem pesimizmu.
Poznas tisti drugi zakon ekonomije?
Poslejo pesimista in optimista v Afriko cevlje prodajat.
No in pesimist sporoci, da je posel nemogoc, ker vsi domacini hodijo bosi. Ga odpustijo. Optimist poln pricakovanja sporoci, da bo posel zacvetel, ker vsi domacini zaenkrat se hodijo bosi. Naredijo fabrke, zaposlijo folk, vse lepo laufa, sam nobenega para cevljev ne prodajo, ker se domacinom to zdi hecno in se vedno hodijo bosi. Tipa odpustijo, ker firma propade.

Torej ta drugi zakon ekonomije ti lepo pove, da brez pricakovanj in elana propades v sekundi, obenem pa moras paziti, da ne pricakujes prevec, ker te lahko v sekundi pokoplje.

PS. Prvi zakon ekonomije oz. trgovine pa je, da se vsako minuto na svetu rodi en bebec, ki bo nasedel tvojim besedam in sel s tabo v biznis, od katerega bos ti imel najvec. Tvoja naloga je samo ta, da ga najdes in izkoristis.

PPS. Ne boste verjel, sam to so tolk stare resnice, da so jih zadnja leta celo zacel predavat folku, ki dela magisterij iz ekonomije - trzenje. Hec, a?

[color=Blue][/color]Ustavimo naj se? Mi ni nc jasn...jaz pišem o hrepenju in utehi v ljubezni...D.J. pa v ekonomiji. Thot pa tko-kr neki... na splošno...
Ah, moški...včasih sem pa resnično vesela, da sem ženska! Sem vsaj kdaj komu tudi vir strasti in poželenja...pa hrepenenja, če že ravno hočta oba! In uteha...ja pričakovana uteha se mi vedno izpolni. Ne vem zakaj. Mogoče zato, ker vedno pričakujem najboljše. Ekonomija me pa eno figo briga. Vsi vedo, da ženske nismo najboljše pri številkah...Ma, recimo v veliki večini ne...he, he, he...
Pa naj mi omenjeni oproste!
Nekaj je v zraku. Napetost in negativna energija. Ajsi, vas nič ne boli glava?
Lep dan vsem...pa naj se vam pričakovanja izpolnjejo!  Brez utehe je še hrepenenje bedno. Mam prav?
Angel

[color=Blue][/color] nasmejal si me...Thanks! <Boli me glava...!> je pa tipičen ženski izgovor, ko ne vem več kaj bi...včasih...
Da smo dobre pri skuliranju cifer? Hmm...ne bi vedla iz glave...no, pravila ni! Pri meni je matematika šipka točka, pa še maram jo ne...
Verjamem ti, da poznaš zdravilo za glavobol oziroma proti glavobolu...približno vem, kaj misliš...jaz tudi. Pomaga.
Kje sva ostala? Si me čist zmedu...
lp
Angel

[color=Blue][/color] Zdej si me zmedu pa še ti...Blisk mi lahko napišeš kaj pomeni pod tvojo sliko: <l love Yabb1G-SP1>? Je to kaka nova matematična formula pri unih odvodih...?!
No, sam zanima me...
lp
A
n
g
e
l

[color=Blue][/color]Ma, ne no. Ni to potreba po obrambi, saj se nisem počutila napadeno...zmedeno pa, priznam. Ženske in moški smo si v biti tako različni, da mene od tega včasih res <glava peče>! Zagotovo pa je, da imamo ženske eno vlakno več v srcu in eno manj v glavi, pa že zato bolj čustveno reagiramo na vse. Mene ni nikoli motila izmenjava različnih mnenj, pa tudi z dialogom, kot samim nisem imela nikol problemov, čeprav bi bilo marsikdaj bolje, da bi bila lepo TIHO. Pa ne znam. Ne morem nekomu samo povedati, kaj si mislim o katerikoli stvari, če mu to ne povem s čustvi. Tako mnenje ima milijon ljudi na svetu...lahko. Ko pa povem kaj ob tem čutim, ko izdam moja čustva, šele potem bom JAZ- jaz in nihče drug. Tudi ne morem nekoga spoznat, če ne vem, kaj on čuti. Me niso tako naredl. Glede različnosti pa...poznam ene, ki trdno zagovarjajo svoje mnenje do nezavesti in onemoglosti, še kadar jim dokažeš, da nimajo prav. Ponavadi ste to ravno moški. Je podobno, kot to, da za živo glavo ne boste hoteli pokazati svojih čustev...Pa mi ti napiši, zakaj mame tako ustrajno učijo svoje fantke, da naj ne jokajo? Ker jokajo samo deklice? Napaka. Že mame vas nauče napačnega vzorca moškega. Imam prav ali se motim?
Hm, mal sem zašla s teme. Izdam pa ti eno skrivnost Thot...včasih sem prav rada napadena...ker se znam branit. Pa ne v fizičnem smislu se ve, tam bi me z lahkoto nabutal...napadena v smislu, da naj že enkrat za božjo voljo povem nekaj v svoj bran...
In na koncu. Vprašaj kakšen bo izid? Čigava bo zmaga? Bova vidla...
lp
Angel

[color=Blue][/color]Si mi postavil en kup vprašanj...ajsi! Ni panike. Kakšni moški so mi všeč? Te zanima? No prav, izdam ti skrivnost...nekaj vmes med Prešernom in moškim...Prešeren je bil umetnik, njih je blazno težko razumet v bistvu, pa še takrat, ko misliš, da ga spoznaš...bo izbral drugo vrsto dizajna...sem mela enga umetnika, če sodim po njem, mogoče je znal samo slikat dobr, vse ostalo pa...Pravi moški? Ja na to ti težko odgovorim, ker so merila obširna. Zaradi mene lahko tudi joka, nimam nič proti, so mi na moč všeč moške solze in prošnje, dokler se seveda ne sprevržejo v pretkano igro osvojitve...pa če so resnično izraz bolečine...Zakaj moški ne bi jokali? Najbolj spoštujem pri moškem svetu pa to, da imajo svojo glavo na mestu, da jih ne spreobrne lih vsaka kikla, ki gre zibajoče izzivajoče po cesti, da povedo odkrito in zares prav lepo po resnici...ne vse, se ve, večino pa le. Prav ne vem kake podrobnosti me tud ne zanimajo, potem že bazirajo na kakih strokovnih razlagah. Ja, pa štorov tud ne maram, takih, ki ne vedo v postelji kaj počet...pa iščejo pol bolj svoje roke kot pa moje...Vase zagledani lepotci me odbijajo, ker sem še vedno mneja, da je lepota skregana s pametjo...ne rečem, tud dam nekaj na dizajn, če že nisi lep po božji podobi, si pa lahko urejen...mam prav? Na zunaj in na znoter, ker se mi gabijo prazni oklepi brez vsebine. Ne maram ovijanja besed v celofan in najbolj sovraživim pretvarjanje in neko igro, ker v real lifu grem pol v gledališče. Sem še kaj pozabila. Najbrž. Najbolj mi je všeč duhovitost, poštenost, odkritost in mogoče tisto, kar najbolj zavidam vam moškim-MOČ, ne smo fizična, tudi duhovna včasih, ker ne zacvilite ob vsaki najmanjši tragediji. Ne smem pozabit...romantika mi je vešč, pa naj bo to v glasbi ali lepem sončnem zahodu, tisti moški, ki ne opazi lepot narave...ali pa umetnosti, če že hočeš, tud mene ne bo niti videl. Saj vem, nisem za na ta planet, pa kaj morem!
To, da pa čustva žensk bazirajo na luni in njenih menah, pa vremenu in tr.računu...maš pa prav. Muhaste smo, pa kljub temu poželjive in očarljive...Mam prav?
lp
Angel

J avi hočete kar ne obstaja in mi hočemo kar ne obstaja. Še odbro da imamo upanje.
LP
T.

U verjamem verjamem, ker brez vere v pravljico mislim da nismo nič.
LP
T.