Ob vsem tem prebiranju vaših misli o smislu sem se prav zabavala.
Naj dodam še jaz svoje: smisel obstoja je v tem, da se zgradiš oz. razviješ v tisto v kar se želiš. V duhovnem svetu (torej po smrti namreč te možnosti nimaš, ker tam ni časa in tam nekako si), Na zemljo in podobne planete se prideš izgradit v tisto, ker si največ upaš misliti o sebi. In od tod evolucija-živa bitja so se postopoma razvijala, ker so vedno hotela biti kaj več.Od tod žirafi dolg vrat, ptičem krila itd.
Bog naj bi po knigi Pogovori z Bogom in drugih omenil, da dejansko življenje nima smisla, da je prav vseeno kako si živel, ker ni smisla in ga tudi nima smisla iskati, ker ga ni. Da nas je ustvaril zato, ker je želel spoznati samega sebe-torej vse kar je in zato je ustvaril med drugim tudi nas-da skozi nas izkuša samega sebe. Ker namreč, bil je čas ko je bil Bog vse kar je bilo-če si človek lahko to sploh predstavlja in takrat si je želel spoznati kdo je on in skozi to jebo, ki ji nekateri pravite življenje, se Bog spoznava.
In zakaj je življenje na zemlji jeba ? Bog nas vpraša nazaj: ja, le zakaj dopuščate da je? Le kdaj se boste končno odločili, da ne bo več jeba? Zakaj npr. se moški radi bojujejo-to je jeba za ene? Zakaj so eni ljudje svinje-pa jim je vseeno kaj naredijo drugim-tudi to je lahko jeba itd. vsak ima svojo verzijo.
Kdaj se bomo odločili, da ne bo več tako?
Močno svetujem, da preberete Pogovore z Bogom oz. knjige Donalda Neala Walscha. Nima veze z religijo, je pa nekaj, kar še niste sigurno prebrali ali slišali nikjer. Pa zelo realno in praktično.
Ko bodo ljudje dojeli, da smo eno, da če narediš slabo nekomu drugemu, dejansko narediš slabo sebi, ker smo vsi del enega in istega, takrat jebe več ne bo-vse bo en čisti užitek-tako je bilo namreč mišljeno.

Lp, Mucinson