qd
Guest
|
Zvončica,
Saj si sama vlekla neke primerjave, kako ni-so nekateri ljudje duhovni, sedaj ko pa prst nate pokaže se pa vlečeš ven.
Naši možgani so sposobnim marsičesa. Recimo, da si na glavo montiraš eno ogledalce, da ti ves čas binglja tam 15 cm pred očmi. In te ovira in te moti, in ti ne da miru in te zaradi njega morda celo boli glava. Ampak čez čas se boš navadila in tvoji možgani ga bodo skoraj odfiltrirali iz tvojega vidnega polja, oziroma poskrbeli, da te bo čimmanj motilo (razen da te bo še nekaj časa bolela glava). Celo tako daleč gre lahko, da pozabiš in šele ko zaslišiš recimo "glej idiota s špeglom na nosu", se spomniš, da lahko brez tega pravzaprav še dosti bolje vidiš.
Ampak meni se zdi, da se še vedno pogovarjava o zablodah, samo da sva prstek malo zavrtela.
Je pa seveda res, da niso vse zablode enake in jih nikakor ne gre enačit. Ampak, če se nekdo po 96. tečajih, 43. duhovnih gibanjih, realitetnih terapijah, psihologih, psihiatrih, petnajstih letih dela na sebi ugotovi, da je do sedaj največji korak naprej zase naredil, ko si je priznal in zavedel, da je bolj občutljiv kot drugi ljudje, ko se je nato naučil reagirat (magari mehansko, avtomatsko) v nekaterih situacijah, ki so ga do takrat vedno močno prizadele, spravile v hude težave, a mu ne bi mogoče pustili, da s tem pač živi dosti bolje kot prej.
Vzameš kladivce in udariš, in morda steklenička poči in postan jogurt odteče. Ne vzameš pa macole in udrihaš dokler ne ostanejo samo še drobni koščki, ker morda postan jogurt sploh nikoli ni bil problem, se mi pa zdi da tega nisi na začetku niti pogledala ampak si šla kar takoj direktnga. Butnskala.
qd ql
|