Le-ona wrote on 10.05.2002 at 12:53:27:


"Moram manj kafeta pit, to je pa že preveč"

N. wrote on 11.05.2002 at 16:25:05:


To ni to. To je eno navadno sranje, v smislu "človek je samo kemija", "vsi smo roboti", ipd. Tisti, ki je bil resnično zaljubljen in ki je resnično ljubil, kljub "razočaranju" in vsemu kar paše zraven ne bo nikdar pogoltnil te razlage.

Amstel wrote on 12.05.2002 at 17:26:11:


Duša je pregloboka, da bi jo lahko le ob pogovoru spoznal do konca, zato je najboljše da dva kombinirata to spoznanje tudi skozi spolnost..  

N. wrote on 13.05.2002 at 13:15:31:


Res sem prehitro zavrgel tvoje trditve. Toda utrujen sem že od dejstva, da nekateri ljudje preveč intelektualizirajo, secirajo in razlagajo stvari izključno iz omejenega stališča njihovega razuma. Za njih je vse predmet, stvar, ki deluje po nekem sistemu, po nekih zakonih, ki jih razlagajo in tolmačijo, v bistvu pa nimajo pojma. Zavedanje so za njih kemijski vzorci v možganih, prav tako samo življenje, ljubezen je za njih vihar v možganih, srce je robotska črpalka, ipd. Za njih ni nič sveto.

Zato se tudi sam namenoma izogibam (pre)dolgim razlagam, analizam in ostalemu intelektualiziranju, ker zame razrezano ali sprešana jabolko pač ni enako celemu jabolku. Razumeš?

Še najbolj je to povedano v filmu Good Will Hunting. Če ga nisi gledala ti bom na kratko razložil zakaj se gre. Will je pameten mlad fantič z IQjem 150+, vendar je sirota in zato ga tare kar nekaj problemov, ki ga mečejo sem ter tja. Zato ga pošljejo k psihologu, kjer mu Will totalno nabluzi nekaj močnih, potem pa ga psiholog pelje na sprehod in mu pove:

So, if I asked you about art, you'd probably give me the skinny on every art book ever written. Michelangelo. You know a lot about him. Life's work, political aspirations, him and the pope, sexual orientation, the whole works, right? But I bet you can't tell me what it smells like in the Sistine Chapel. You've never actually stood there and looked up at that beautiful ceiling. Seen that....

If I ask you about women, you'd probably give me a syllabus of your personal favorites. You may have even been laid a few times. But you can't tell me what it feels like to wake up next to a woman and feel truly happy. You're a tough kid.

I ask you about war, you'd probably uh...throw Shakespeare at me, right? "Once more into the breach, dear friends." But you've never been near one. You've never held your best friend's head in your lap, and watched him gasp his last breath looking to you for help.

I ask you about love, y'probably quote me a sonnet. But you've never looked at a woman and been totally vulnerable...known someone that could level you with her eyes. Feeling like God put an angel on Earth just for you..who could rescue you from the depths of Hell. And you wouldn't know what it's like to be her angel, n to have that love for her be there forever. Through anything. Through cancer.

And you wouldn't know about sleepin' sittin' up in a hospital room for two months, holding her hand because the doctors could see in your eyes that the terms visiting hours don't apply to you.

You don't know about real loss, because that only occurs when you love something more than you love yourself. I doubt you've ever dared to love anybody that much.

I look at you: I don't see an intelligent, confident man. I see a cocky, scared shitless kid. But you're a genius, Will. No one denies that. no one could possibly understand the depths of you. But you presume to know everything about me because you saw a painting of mine and ripped my crappity smackin' life apart.

You're an orphan, right? Do you think I'd know the first thing about how hard your life has been, how you feel, who you are because I read Oliver Twist? Does that encapsulate you?

Personally, I don't give a shit about that, because you know what? I can't learn anything from you I can't read in some crappity smackin' book. Unless you wanna talk about you, who you are. And I'm fascinated. I'm in. But you don't wanna do that, do you, sport? You're terrified of what you might say. Your move, chief.

Samonekdo, če še vedno hočeš se lahko spustiva tudi v mentalne debate glede ljubezni in zaljubljenosti.. bova citirala razne pesnike, pa psihologe in filozofe, pa mogoče bova še kaj svojih idej  noter vrgla.  Your move, chief.  

sedem wrote on 13.05.2002 at 10:48:59:


Sedem tako je! Naj še jst dodam razlago za ljubezen in zaljubljenost (iz lastnih izkušenj):  

LJUBEZEN je kraljica med čustvi! Njej se podrejajo vsa ostala čustva, pa tudi razum! Ko ljubezen spregovori, razum molči in tiho v kotu ždi!

Čemu si želimo ljubiti in biti ljubljeni? Zato, ker je to v nas, ker nas ljubezen dela popolne. Prava ljubezen ne sprašuje po letih, stanu, barvi kože - pride sama od sebe, takrat, ko se je najmanj nadejaš. Idealno je, če je ta ljubezen kristalno čista - brez ovir, a težje je, če že v štartu veš, da je brezupna, da nima prihodnosti... A kljub temu se tudi te brezupne ljubezni ne odrečeš, ko potrka na tvoje duri. Na široko ji odpreš vrata in močno uživaš v njeni družbi... Vendar pa vseskozi trepetaš, ker veš, da bo izvor ljubezni nekega dne moral oditi... Toda, ali bo z njim odšla tudi ljubezen? Če je tista prava ljubezen, ko se ti ob pomisli nanj-o zasolzijo in zaiskrijo oči, ko se počutiš ob pogledu na ljubljeno osebo kot v transu, ko te že ob bežnem pogledu in dotiku spreletavajo mravljinci po telesu, potem ljubezen ne odide nikdar. Nosiš jo v srcu in skrbno čuvaš kot največji zaklad. Nekaj takšnega človek občuti le enkrat v življenju, a žal pogosto prepozno... Okusiti takšno ljubezen je največji dar, ki ga lahko dobiš v življenju. Toda, ljubezen boli...zelo boli... cefra ti srce in trga dušo! Pa vendar  - bolje je ljubiti in izgubiti, kakor nikoli ljubiti!

Pa....mnogo sonca vam želim - v srcu, seveda...ohja...

Pozdravčk!
Le-ona

[quote author=Susi13 link=board=samozdravljenje;num=1020081314;start=45#49 date=05/13/02 at 14:39:05]
Oglašam pa se zaradi zadnje tematike tule - zaljubljenosti. Rekla bi, da je odvisno od človeka do človeka, kakšen je, kako se obnaša, kako dojema /quote]

Hm, ja... a kako se obnašamo, ko smo zaljubljeni?  
No, bom povedala zase.
Si predstavljate kokošnjak, v katerega je ravnokar stopila kuna? Evo.... zmeda in kaos.
Se spominjate prvega dneva, ko ste šli v šolo? Evo... dezorjentirano.
Si predstavljate, da vam sporočijo, da ste postali predsednik države? Evo... misel... to je preveliko zame...
Si predstavljate, da ste si oblekli dvoje različnih nogavic, da ste pozabli sleči gornji del pižame, da ste odklepali avto s ključem domačih vrat, da ste v službi spustili slušalko, medtem, ko je stranka čakala na informacijo? Ali pa da ste se odpravili na dolgo potovanje, pa ste pozabili doma vse gate? Da ste šli kampirat, pa pozabli doma šotor?

Sama presenečenja, nepredvidljivost, zmeda, kaos, zasanjanost, življenje...

Jaz sem pa rada zaljubljena... Želim si, da bi bilo to možno čutiti ves čas. Skozi celo Življenje si želim biti zaljubljena. Ne govorim o tem, da bi bila slepa za "napake" partnerja ali meni ljube osebe, temveč to, da komaj čakam trenutke, ko bova skupaj. Sedaj sem recimo sveže zaljubljena. Slab mesec. In mi je noro lepo!

Obožujem tresenje. Dogaja se mi, da ne zaspim, dokler ga ne slišim - ker se ne morem ogreti. Redna kadilka, ki v službi vsaj petkrat premisli, če bi šla na cigaret (pozitivno, kajne? ), ker obstaja možnost, da se srečava. Pozabljam stvari, ki jih prej nisem nikoli.  ...

Mogoče se sliši nenavadno, vendar mi je bila le želja, da se zaljubim. To mi je bila želja v prvi vrsti. In sem se! Uresničila se mi je pa tudi želja, povezana s prvo - biti (kakor se radi izrazimo...) srečno zaljubljena. Življenje je čudovito - še bolj!

Včasih sem se kar bala zvez. Razmerij. Odnosov, kakršnihkoli. Sedaj, danes... Kaj ni lepo graditi? V danem trenutku je ujeto vse...

Veliko ljubezni in zaljubljenosti!

Suzana

***Dotakni se zvezd. Morda se kaka utrne prav zate...***

Z Dravo!

Zanimiva debata, ki mi kar ni dala miru, da nebi odgovoril. Vedno dobim občutek olajšanja in da me nekdo razume, ko preberem nekaj v čem se prepoznam.

Amstel wrote on 09.05.2002 at 15:10:40:


Tudi jaz mislim enako in bom malo pomistificiral.
Torej, če si duša sama izbere, katerim staršem se bo rodila, potem je to enako, kot z izbiro npr. šole oz. faksa. S tem ko se vpišeš na določen faks, določiš kraj, prfokse s katerimi imaš opravka, predmete, ki jih poslušaš, kolege s katerimi se družiš, ljudi, ki jih srečuješ... Celotno izkušnjo. In tvoja izkušnja je drugačna od nekoga na drugem faksu - soočaš se z drugačnimi problemi kot nekdo, ki se je rodil na ulici Kalkute ali pa v kakšni kraljevi družini, če vzamemo ekstreme.

Zvončica,

Ko ti takole s prstkom pokažeš na nekoga po mojem vsi zatrepečejo. Me zanima, če se priklonijo tudi, pa pridejo zraven, da jim razložiš, da njihova nalepka ni primerna in jim gor zalimaš svojo.

Sicer moram rečt, da me je pošteno strah, da bi moral živet še z enim psiho - hsp - sramežljivčkom - preobčutljivčkom. Si predstavljam, da pridem domov, pa tisti pogled, tisti izraz na obrazu, meni pa se tudi na 1000 kilometrov daleč ne sanja kaj je narobe, pa nekako vem, da ni preveč pametno reči "Kaj je že spet?". Po mojem je edini možen zares stabilen par s hsp (če to obstaja) esp - hsp, torej nekdo sposoben zunajčutne zaznave (če to obstaja) in pa preobčutljivček, ki pestuje svojo preobčutljivost.

Ampak glej si ga, ko sem še enkrat bral tvoj post, sem ugotovil, da je mi je zanimiv del tisti del, ki morda manjka, oziroma ni bil izrečen do konca. Namreč glede na to, da kar precej prepričano trdiš, da to pa duhovnost ni, zgleda da poseduješ določeno vedenje, kaj pa prava duhovnost je.

Torej, če si debel, nesrečen, te mož tepe, otroci zajebavajo, nihče ne mara, potem misliš, potem si rečeš, jaz sem drugačen, jaz sem HSP, to je moj svet, tu naj se igra moja domišljija in moj duh. In se zato morda počutiš boljše. Prividi, iluzije, za razliko od ...

Zaradi česa se že počuti boljše univerzitetno izobražena vitka dama, ki je prepotovala en košček sveta,  prebrala tričetrt če ne celo Studio Humanitatis, pa še par eminentnih mislecev kar v originalu, ki je mož ne tepe in otroci ne zaj...., kaj jo naredi srečno, če jo kaj naredi srečno?

Brez zamere,

qd, ki ni niti najmanj SP (in še manj DOO ali DD)