ana
5 p
Offline
Posts: 1223
Kranj
Gender: 
|
Ranljva,
Hvala za tvoj umirjeni in uglajen odgovor, iz njega diha tvoj notranji mir.
Tudi zame je bistveno živeti v miru in sožitju. Ker smo pač vpeti v ta naš svet, ne moremo pobegniti pred vsakdanjimi težavami in težavicami, ki so potrebne ali pa tudi ne. A s strpnostjo in voljo se veliko razreši. Včasih pa je treba sestopiti na stopnico, kjer se nahaja kdo, ki te hoče spremeniti sebi v prid. Ker pač razume samo svoj nivo sporazumevanja, se moraš prilagoditi in mu to povedati na njegov način, da zastopi.
Misliš, da je res možno hrepenenja po sreči uresničevati le iz naše utelešenosti? Sama bi rekla (jasno, da to ne izhaja iz moje modrosti, temveč se strinjam z nekaterimi mislimi, ki sem jih med mnogimi prebrala – pogojenost), da se s pomočjo telesa, naših fizičnih čutil, negativnih čustev iz okolice (in iz sebe) lahko veliko hitreje učimo kot bi se lahko učili v duhovnem svetu. Hitreje duhovno rastemo s pomočjo fizičnih teles, ker tudi bolj trpimo. Tukaj ne mislim toliko fizičnega trpljenja, temveč čustvenega. S fizičnimi bolečinami je tako kot pri porodu: kakor hitro je vse mimo, se tudi na bolečine pozabi kot na neko obrobno malenkost.
Pri pravljicah pa sva istega mnenja. Mi smo vedno sočustvovali tudi z volkom, ki jo na koncu najslabše odnese. A ne vem, če bi se strinjala s tabo, kako so si volkovi med sabo prijazni. Si brala knjigo Beli očnjak (med drugim)? Volkovi – ker so samotarji - se združijo samo v lovu na hrano, da so uspešnejši kot krdelo. Drugače pa se vseskozi do smrti koljejo med sabo za lovilni okoliš ali za pozicije v krdelu, saj jih to sili tudi gon po preživetju – bližje si vodniku, več šans imaš pri plenu.
Hči je pred dobrim letom prinesla domov spotoma iz šole eno malo muciko, ki jo je našla v kontejnerju. Seveda je sedaj najbolj spoštovan in obrajtan član naše družine, zelo pazim, da ima vedno svežo in njej všečno prehrano. A da bi jo odvadila loviti ptiče ali miši, tega ne bom dosegla. Pazim, da je hišica za (zunanje) ptiče daleč od njenih krempljev, in računam na pamet ptičev, da ostanejo u luft. Sem imela doma mladega goloba, ki sem ji ga izpulila iz gobčka, pa je drugi dan poginil. Toliko sva se pogodili z mačko, da mi vsaj v hišo ne nosi svojih trofej, čeprav je pred kakim mesecem (spet) poskusila vnesti (še živo) miško. Je bilo kar nekaj vreščanja. Mojega. In je mačka s trofejo zapustila hišo. Pa potem še nekaj časa kuhala mulo, ker ni bilo po njenem. Hočem reči, da narave bitij (v tem primeru mačke) ne morem spremeniti, pa naj se mi ptiči in ostalo še bolj smilijo. Sprijaznila sem se s tem, da je mačka mačka, pa fertik maša. Tako kot sem se sprijaznila z dejstvom, da smo na svetu vsesorte ljudje. V vseh je božja iskrica, samo pri nekaterih malo globje zakopana. In vse je za nekaj dobro.
Veš, ne vem, če sem ravno razočarana nad ljudmi. So, kakršni pač so. Po duši sem samotarka, zato ravno v družbo ne rinem. Včasih sem res bila prizadeta za vsako malenkost, danes ni več tako. Pa ne bi rekla, da sem manj občutljiva, mogoče celo bolj kot včasih, vidim več nepravilnosti, bolj po svoje razmišljam itd… Ne gledam TV, ne gledam filmov, da nisem priča nasilju.
Če smo sočutni, še ne pomeni, da prejokamo vse dni. Sočuten človek ne poskuša vsiliti pomoči za vsako ceno, niti ne želi spreminjati brez dovoljenja. Tako kot ti, tudi sama mislim, da je edino, kar imamo, ta trenutek. In z njim naj bi ravnali nežno in ljubeče. Iz tega semena sedanjosti pa bo zrasla naša prihodnost, kakršna pač že bo.
Sama že od nekdaj učim otroke, da brez razloga tudi kamna ne brcnejo. Zame se narava začne že tu oz. nežive narave sploh ni. Vse diha in vibrira, vse na nek način vpliva na naša življenja. In, če brcneš iz objestnosti ali hudobije v kamen, ki živi, saj ima svojo vibracijo, kako bo on odreagiral nazaj? Povratna reakcija ziher bo…
Morala človekova je ponavadi zelo prilagodljiva zadeva. Glede na trenutno okolico bomo imeli strožja ali blažja merila: človek bo zelo napredoval, ko bo dosegel trojno enakost: v mislih, besedah in dejanjih. Ko se mu bo zdelo enako nemoralno nekaj storiti v domišljiji in v resničnem življenju...
|
Home
Pages: 
