Še vedno me ne razumete.
Če hočem, da bo nekaj delovalo, moram očitno v to verjeti - glede tega se strinjamo.
Če hočem verjeti moram stvar razumeti ali vsaj ne takoj najti kup nebuloznig razlag in trditev - tako sem pač ustvarjen.
Iz tega sledi, da se ne upiram, le brez veze se mi zdi probavati nekaj, kar se mi zdi trapasto. Metoda mora biti vsaj na prvi pogled sprejemljiva, ne pa da je razlaga delovanja metode povsem skregana z zdravo pametjo.
Najbolj me moti, ko nekaj kao dokažejo, potem si pa gladko izmislijo princip delovanja, pa čeprav o tem pojma nimajo. Recimo tisti članek na Kononenkovi strani o kodirani vodi
http://ai.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/vodainfo.htm. Avtor članka (kao znanstvenik) lepo pove, da je nekaj odkril, vendar kaj točno to je še ne ve - še ne ve kaj pomeni, če voda drugače kristalizira. Kljub temu, da ne ve niti osnovnih stvari, zapiše, da se informacije shranjujejo v prostoru med atomskim jedrom in elektroni.
Nekdo, ki je vsaj malo resen, si kaj takega ne bi smel privoščiti. Vsakdo, z osnovnim fizikalnim znanjem, se tisti njegovi teoriji (vpliv listka s pomensko negativnim napisom na strukturo vode ko zamrzne) itak lahko le nasmiha, ko pa prebere o tem principu shranjevanja pa lahko le zamahne z roko.
Sicer pa tole sodi na
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=101410...Z drugimi besedami; kako naj verjamem v teorije in dokaze nekoga, ki že v osnovi dela kardinalne napake.
Home
Pages: 
