to o čemer ti od začetka govoriš sem zaznala ja, zato se pa pogovarjam s tabo ane.
Sej je blo hitr jasno, da si samo še ena močna oseba, ki ogromn zmore... pa je ni treba cartat, razn kadar sama tko hoče.. or sth.
zdej pa grem močno delat na seb  

o pa ja.. glih zato SI jo šel pisat...
ah da tvojega pogleda.. a to je tist POV ki si ga že velikrat spremenu... tega zdej se boš pa držal do konca
right
kokr bi ti reku: thumbs up


ej, prou ušeč si mi stric himynameis

Sicer pa ne zahajajmo iz teme. Tukaj je govora o klošarjih, ubogih in moralnih človeških vrednotah.

Ce bo njim v pomoc, in ce bo mir pri hisi pa spremenimo ime in recimo temu SKATLE, ZBIRALNIK-i, kipsokovke, teketale, vseeno, sam da bo njim pomagalo.....

Vsekakor dobra ideja, posebej ce lahko komu s tem polepsamo uro,   ...polepsamo dan.

Moonlight wrote on 21.04.2003 at 16:45:40:


Meni je srečanje s klošarjem groooooozno! Svoj čas ni bilo tako. Rade volje sem dala denar, včasih samoiniciativno , tudi kakšno rekla in zmeraj odšla z dobrim občutkom, da se razumemo. Zdaj _ : nekaj v meni se je obrnilo - odločila sem se, da jim ne bom več dajala denarja, vsak dan grem mimo klopi, kjer sedijo in prosjačijo za drobiž (za alkohol) in jaz grem vsa toga s stisnjenimi ustnicami mimo - ne pomaga nič, kakšne drže se poslužim: zmeraj me vpraša za denar, jaz iztisnem le NE in se zmeraj slabo počutim. ZAKAJ? Ne razumem se. Zdi se mi, glede na to, da so to ena in taisti ljudje, da je to  njihova igra, ki gre nekako tako: le daj, le tako boš tudi sam imel, in da to predobro vedo - obnašajo se kot neki misionarji. Toliko o neumnih projekcijah (seveda mojih) Nimam potrpljenja, da bi s človekom, ki mi je že 100x povedal svojo zgodbo še v nadalje razpravljala in ga farizejsko poslušala in zaradi tega nimam živcev tudi, če bi koga z novo zgodbo spoznala. Nekaj sem močno zamerila pa ne vem kaj. Star12, s temle se prijavljam tudi pod tisti topic o napakah: zamerljivost. Ima kdo kakšen drug vpogled okol tega?

Littlestar - Hvala ti, ker si se Tukaj oglasila na Temo o NAPAKAH. Lepo si napisala, ne Zmore tega vsak. Tebi Hvala, res.
Nekje sem, ko sem bila mlajša, tudi sama tako sprejemala klošarje, kot ti pišeš sedaj. Nisem Zmogala pogleda nanje. Niti dinarja, jim nisem dala, ker se mi je Zdelo, da so preveč vedno OPITI in, da Če jim dam še kaj, bodo ŠE BOLJ. Alkohol že od nekdaj sovražim - ja to je DOBRA in prava beseda. Mogoče je poseldica tega, ker je moj dedi PIL, ne vem. Nisem ga golobje poznala,vem, samo da Mi Pijača in nekdo, ki zaudarja po njej in seveda, nekje USTAVITA misli, do pomoči.
Seveda bi si človek moral sam najprej POMAGATI, sam najti izhod in se Zdraviti, pa temu ni vedno tako.

Klošarji, so si sami izbrali tak način življenja, mogoče res zato, ker jim tak način življenja še najbolj Ugaja. Ne vem.
Srečevala sem jih že mnogo, govorila Že z mnogimi, Le z občutkom, da JIM lahko ponudim samo toplo besedo, mogoče kak nasvet in to je vse. Mogoče povabim ali kupim Topel obrok, ki ga pogosto odklanjajo, me je pa ravno nekaj dni nazaj, ko sem se sprehajala po Ljubljaskih Pločnikih ustavil nek mlajši "klošar" nekje je bil mojih let. NE vem koliko časa je že bil brez strehe nad glavo. Želel si je le "moj topel obrok, ki sem ga jedla, med samo potjo. Ja, kar stopil je k meni in začel vohati kot kak KUŽA, seveda si lahko mislite kako me je to presenetilo in nisem si mogla kaj - dala sem mu vse kar sem držala v roki, s ponosom. Tisti trenutek pa me je tudi ZABOLELO Srce. Mogoče je PA moralo biti tako, nisem pričakovala besedice Hvala, niti je ni bilo. Vedela sem v sebi samo, da se nekoga osrečila s Hrano, ne pa s tem, da mu dam nekaj denarja za katerega ne vem, kam ga bo " namenil".
Eno v kar Razumem klošarje je - s tem SI BLAŽIJO ranjeno dušo v sebi, čeprav se navzven ne opazi. Moramo iti globje in JAZ sem tam že bila. Res je - da si vsi niso ENAKI, ta kateri sem ga jaz srečala in govorila z njim pa se je "izgubil v sebi" in niti se ne želi najti. Recimo temu, da je Zgodba " temačna.

Littlestar, sem se malo razgovorila, ampak nekje sem te brala, da ne sprejemaš klošarje, ker " te je nek njihov odnos od tebe do njih spremenil. Res je, da dajo vse za pijačo, pa vendar  - EN od DRUGEGA SE tako UČIJO - vedo kaj je zanje dobro. Ampak jih ZGOLJ greje ta misel. V tem vidijo DOBRO, ker saj veš -  alkohol prežene GRENKE misli, ko pa POPUSTI - potrebujejo vedno več in še, kot TISTO, ko TEBE prosijo, da JIM daj, daj MI, to je njihova PROŠNJA že z NAVADE. In včasih dobijo in s potem navadijo.
Pravijo, da vedno imajo dovolj. Da so Srečni.

Gotovo te moti, da se vedno ponavljajo - taka je pač NJIHOVA življenska Zgodba in zanjo NISO nič  več pripravljeni NAREDITI - la zakaj? Sami vedo...

Ti jih sedaj samo Zunanje OPAZUJEŠ, ker jih notranje že poznaš in, ker se NE želijo spremeniti, ker si JIM že toliko NUDILA, se ti Zdi zaman, da bi jim dala še kaj več. Oni se
Ne vem, zaman ni prava beseda. Se mi pa zdi smiselno, da JIM pokažeš še drugi del svoje narave. Pri tem ni nič Goroznega.
Vsi imamo nek del svoje narave v Sebi. Enkrat JO spreminjamo, spet DRUGIČ - obnavljamo.

Menim, da ne gre za zamero, le nekje te nekaj na NJIH
ali v njih MOTI - menim, da odnos, ki ga imajo do SEBE oni.  KO jim ti nekaj daš - oni ne dajo v namen, za katerega si ti menila, da bo šlo. To je deloma stvar njihove presoje - ampak tebe BOLI, da je temu TAKO.

Moonlight wrote on 21.04.2003 at 16:45:40:


8)