Quote:


Vsak občutek je resničen.Ravno občutek je tisto,kar je najbolj resnično.

Quote:

Quote:

Torej tudi ti njega ne maraš ?

Quote:

Torej vzrok sploh nisi ti,ampak odnos med fotrom in mamo.
Ker te foter ni mogel vzgajati,kot je sam hotel,te zdaj noče sprejeti.Kao,da pač nisi njegov sin.

Zato s fotrom skleni premirje in mu bodi sin.Vprašaj ga ,kaj si želi od tebe.

Quote:

Met v družini hladen odnos škodi vsem.Tako bratoma,kot fotru......
Tudi moj foter ni bil idealen.Vendar sem mu odpustil in ga sprejel takšnega kakršen pač je.
Vsi smo ljudje in delamo napake.
Zamere,ki jih gojimo pa škodujejo vsem nam.

Treba je pač sprejeti,kar je bilo je bilo.

Ne vem. Jaz menim, da imamo vsi starši radi svoje otroke, od posameznika pa je odvisno kako, na kakšen način to pokažemo. Koliko te ima oče rad najbolje vidiš ko si bolan, ko imaš nogo zvito ipd. Če ti za zvin ponudi ponucan Hansaplast, potem je tu res manj ljubezni kot do tebe čuti prijatelj, a vendarle, če te je pripravljen peljati na uregenco, pač oče ima v sebi tisti očetovski odnos do sina.
Player to ti je isto kot tiste zavrte ženske o katerih smo pisali nekoč na forumu. Cel čas je zavrta, potem se pa naenkrat odpre samo ta pravi ji mora nekaj prišepnit. Mogoče pa tvoj oče potrebuje tvojo besedo, oziroma besede svojih sinov.

Iščeš vzroke izključno v očetu, le ta pa se je pri tvojem 1. letu izogibal vzgoje kakršno ti je nudila mama. Mi ne bomo dali   sodbe, če je bila vzgoja tvoje mame pravilna ali napačna. A bržkone te je vzgojila kot  je sama najbolje obvladala, le to pa je še en razlog za še večji prepad med vami sinovi in očetom, saj  njen sistem vzgoje temelji na popolnoma drugih načelih kot je miselnost očeta.  

Sicer pa, jaz malo težje rečem več kot do tu. Sam imam fantastične, najboljše starše na svetu, kot upam, da bom mojima otrokoma takšen vzor v bodoče.  Pač sem srečen, da sem si izbral takšno družino, ki me včasih celo razvaja, bolj malo zmerja, četudi zavozim 15 jurjev. Verjetno mi paše to, da me starši podpirajo v vsem kar delam, kar sem delal, med drugim tudi  s tem pa se je med nami skovala tudi nit družinske ljubezni v pravem pomenu besede. Enako velja za sestro, le da ta čuti manj do očeta kot jaz, saj ji ni bil toliko naklonjen kot meni.  No vidiš, tudi moj oče ni brez napak.

Andres

Kar se za nazaj tiče, je odnose zajebal oni in ne ti. Tle si nimaš kaj očitat. Če se tako rekoč od tvojega rojstva odreku tvojim potrebam prilagajat al pa vsaj tebe po svojih magari slabih vzorcih vzgajat, nisi ti nič ni kriv, čeprav mal dvomim, da je sta ble tvoja mama  pa tvoja tatstara mat tolk zrele, da vsaj posredno nista  s tebe obremenile. Zdaj jima to prav prav pride, hočta tud v teb eno slabo vest vzbudit, da bi svoje napake pri vgzoji pokrile. Vsaj mat bi se morala za fotra borit, ne pa tastari popustit. Zdaj se grejo ene igre, za katere je še prezgodaj, na konc si pa spet kao ti kriv.

Ta stari se je šel odiseja, se kao kalil za očeta, ti pa si skor siguren imel enga nadomestka, enga mentorja, ki te je uvajal v tvoje lastno očetovstvo. Trenerja hokeja? Si čist normalno, morda mal bolj zgodaj, odarstu. Se ti je je morda celo začel zdet, da da tapravga fotra ne rabiš.  Si ga zavrnu, a zakaj potem tko trpiš, da si to naredu?Glej, po mojem mi nujno potrebujemo ene očetovske like, ki nas vodijo in nam dajejo eno modrost. Če jih nimamo, sta razum pa kakšna ideologija edina vodnika, na katero se lahko upremo v življenju. To je tud tvoj foter nekak čutu, ampak ti tega ni mogu dat, ker femisnistični tastari nista sprejeli njegove za naše čase preživele, tlačiteljske predstave o očetu. Zato je po mojem  ta čas, ko bi mogral teb bit foter, iskal svojo lastno pot do takega očeta. Niti ni važno, kako daleč je pri tem prišel. Kot rečeno, njegov problem, ne tvoj.

Vzem ga torej kot lik, ne kot konkretno osebo. To je magla z drugimi besedami dobro zadel:

[quote]]...če hočeš  imeti dobrega očeta si ga najprej naslikaj v glavi potem pa dan za dnem hodi h temu očetu...odnos pa prilagodi, kot da je že vedno bil tak...  
[/quote

Se pa  to lahko greš šele pol, ko z nobeno zadevo ne foter ne mat ne tastara mat ne morejo več konkretno  posegat v tvoj real-lajf. Ko te nihče z nobeno materilano, čustveno ali kakšno drugo oblastniško močjo ne bo mogel več prisilit, da bi sprejel njegovo (po tvoje) zgrešeno predstavo o svoji očetvski vlogi v tvojem živlenju.  Takrat, ko bo foter zaštekov, da mora bit njegova fotrovska vloga popolnoma usklajena z likom očeta, kot ga ti dejansko rabiš, bo tud on začel uživat v tej vlogi. Bo za oba dobro, bo vsem  za nazaj odpupuščeno. Sej on te po mojem  podzavestno samo zarad tega (prezgodaj?) od doma podi...

Glej, jest imam še živega  očeta, ki se je po svojih predstavah šel mojega fotra dvajset let, je bil non stop ob men pa nad mano. Ampak jest sem pol en oster konflikt z njim moral udart, sem pol še   več kot 10 let odisejade rabu, da sem ga v sebi uskladu z enmu likom fotra, ki sem si ga sam o očetovstvu ustvaru. Zdej se mi milo stori, ko ga vidim (res bolj redko), mu dam vedet, da je imel oz. ima eno vlogo v mojmu življenju, čeprav oba veva, da nima nobene moči, da bi lahko na moj življenje vplival in da je kot foter orenh al pa v celoti sfalil.

Zakon ste forumovci. Tolko nekega razumevanja. Kar nerodno mi je, ker prevečkrat mislim, da imam edina probleme z odpuščanjem staršem.

NHL player: jaz sicer nisem sin - mam pa kaj fantovsega v sebi. . Moj oče je že med bolj ali manj odrešenimi dušami te zemeljskosti, in midva sva imela tud konstanten psihološki fight. Je bil ena močna karizmatična osebnost, jaz bi zdaj raje rekla, da je bil ena močno čustveno prizadeta osebnost (tudi zaradi zlorabe v otroštvu in pomanjkanja ljubezni). Meni pa zaradi neke svoje trmaste drže ni uspelo povedati in pokazati svojih pravih čustev in zamere ob občutku, da mu sploh ni mar zame. Težko je z takimi ljudmi, ki niso bili deležni čustvene topline in bližine. To sem z vseh vidikov izkusila in nadvse na svetu si želim, da sama ne bi tudi ostala/postala tako 'trda'. Zato si je treba priznat, če si žalosten zaradi hladnih odnosov. Misliš, da on ni? 100% je, ampak se ne zaveda, verjetno pa želi kar potlačit in odstranit ovire. Pomembno je samo, kakšen boš TI, kako boš ti zadevo vzel in našel neko pot vnaprej. Pomembno je biti resničen, se soočiti z občutki, ki se ti porajajo. Sprejeti jih. Samo če je človek takšen kot je, se lahko stvari udejanjajo tako kot se morajo.

Pa navsezadnje - ljubezni se ne da izsiliti. Poiskati jo moraš v svojem srcu. In morda očetu celo dopustiti naj odigra svojo igro do konca, če želi. Saj veš, da ničesar ni razen ljubezni, le žal vidimo ne zmeraj, ker smo zaprti vase in nepozorni.  

A res? No vidiš, če bi prej to vedela... Res je dober občutek vedeti, da nismo edini v svojih začaranih krogih in tako sami na tem svetu. Nič ti nisem zamerila, Vida , pravzaprav sem celo imela tak občutek, da razumeš, pa tvoje bodice so čist simpatične.

ja ???

Quote:

Torej,kaj ti zdaj ostane. Zdaj samo prisluhni sebi in spoznaj,kaj je tisto,kar ti povzroča sovražne občutke in kaj je tisto,zaradi česar ga imaš rad.
In tako boš vedel,kako graditi vajin odnos.

Nič ni čudnga.V sebi čutiš,da ga imaš rad in ga potrebuješ,kot očeta.Vendar je na površini vse preveč raznih motenj,zato prisluhni svojim občutkom.
Veliko sreče !

Ljubezen premaga vse