Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl General >> Osebna,  psihološka in sociološka razmišljanja >> odnos fotr - jaz http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1012337994 Message started by NHLplayer on 29.01.2002 at 21:59:54

Title: odnos fotr - jaz Post by NHLplayer on 29.01.2002 at 21:59:54 ze dolg cajta me matra in koncno sm se spravu da napisem na forum situacija je taka: z fotrom sva ze od mejhnga u hladnih odnosih.. to mamo podedovano, k tut on je biv z svojim fotrom ne prevec blizu (fotr ga je pretepal, čustvena zloraba..) ...zdej se 3 mesce sploh nisva menila, se izogibala en drugmu, to zato ker sm mu par stvari povedov hudih (da bi blo boljs da ga neb blo in podobno...). on se je namrec ze ob mojem 1. letu odpovedov vzgoji.. to zato ker se ni strinjov z tipom vzgoje matke in stare mame. ..zadnjic sm spregovoru z njim smo se zmenil da se bomo pogovarjal, pa sta z matko hotla vec, da bi blo kej vec odnosov ko prej, sam jst sm prec vedu da ne bo tako, da lahko je sam tako, kot je blo prej... in res je tako, oz. je se slabs.. ker se bojim z njim spregovorit, ker mi je tut on povedov, da caka da grem cimprej od hise in zazivim na svoje... mam obcutke (ze od zmer sm jih mev) da me ne mara, zdej so ti obcutki se bolj intenzivni).. kaj nej nardim da bo bolj, da bom ta obctuk zgubu (ne vem ce je resnicn) ter da bo vsaj tako kot je blo pred tem 3-mesecnim obdobjem izogibanja...?? pomagejte!!! ker mi gre vse bolj na kurac vse to... aja pa tut brata mata z njim hladn odnos..

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by comp on 29.01.2002 at 22:30:29 Quote: kaj nej nardim da bo bolj, da bom ta obctuk zgubu (ne vem ce je resnicn) Vsak občutek je resničen.Ravno občutek je tisto,kar je najbolj resnično. Quote: mam obcutke (ze od zmer sm jih mev) da me ne mara, zdej so ti obcutki se bolj intenzivni).. Quote: ...zdej se 3 mesce sploh nisva menila, se izogibala en drugmu, to zato ker sm mu par stvari povedov hudih (da bi blo boljs da ga neb blo in podobno...). Torej tudi ti njega ne maraš ? Quote: on se je namrec ze ob mojem 1. letu odpovedov vzgoji.. to zato ker se ni strinjov z tipom vzgoje matke in stare mame. Torej vzrok sploh nisi ti,ampak odnos med fotrom in mamo. Ker te foter ni mogel vzgajati,kot je sam hotel,te zdaj noče sprejeti.Kao,da pač nisi njegov sin. Zato s fotrom skleni premirje in mu bodi sin.Vprašaj ga ,kaj si želi od tebe. Quote: aja pa tut brata mata z njim hladn odnos.. Met v družini hladen odnos škodi vsem.Tako bratoma,kot fotru...... Tudi moj foter ni bil idealen.Vendar sem mu odpustil in ga sprejel takšnega kakršen pač je. Vsi smo ljudje in delamo napake. Zamere,ki jih gojimo pa škodujejo vsem nam. Treba je pač sprejeti,kar je bilo je bilo.

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by Magla on 29.01.2002 at 22:32:42 NHLplayer lepo pozdravljen... Kot prvo oče te ima rad.... na en svoj čuden, izkrivljen,   način. Zdej iz svojih izkušenj vem, da se mi oče nikoli ni opravičil, da je vedno - to še sedaj dela prikrojil resnico, tko da ni njega preveč bolela in bluzi svoje...sam kaj češ...on je iz drugega sveta in vse kar sem lahko sedaj storil, ko sem končno prišel do finančne neodvisnosti je da sem sprejel njega takega kot je - BOLAN... Verjemi mi da če bi lahko - bi tudi tvoj oče pokazal koliko te ima rad...Recimo za svojega očeta lahko trdim da je daleč najslabši od vseh prijateljevih očetov kar se tiče financ, saj ga moram jest živeti, poleg tega pa mam na grbi še za več kot milijon SIT dolga... in tega denarja po vsej verjetnosti ON ne bo zmožen odplačati....to pa zato, ker mu ne bo treba... pač sprejemam ga za svojega sorodnika in mu bom pomagal, ker denar ni vse... Grem se eno svojo igro, kjer hočem povedati očetu, da se tudi v mojih možganih pretakajo mislim  in da nisem več  OTROK, ki ne zna šteti do pet... pa tega sploh ne vidi... recimo najbolj pa me moti, da v njem ni heca, ni smeha, samo ena velka žalost... :'( - in ker je toliko "pameten" ne pusti nobenega blizu... Če si hokejist, pol mava še eno skupno točko  ;) in to je vztrajnost... sam sedaj vztrajam z odnosom sin-oče, ker vem da se lahko še veliko naučim in res se trudim... načenjam pogovore, pospravljam tudi za njem .... pa se obrača na bolje...on je začel kuhati, celo likati itd tko da ja se tudi on trudi... kar daješ, ti bo dano, zato ti mu samo dajej svojo ljubezen in nikoli ne zahtevaj povračila... p.s. Očetje so starejši, nikjer pa ni rečeno da so pametnejši...tko da če hočeš  imeti dobrega očeta si ga najprej naslikaj v glavi potem pa dan za dnem hodi h temu očetu...odnos pa prilagodi, kot da je že vedno bil tak...

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by Andres on 29.01.2002 at 23:58:38 Ne vem. Jaz menim, da imamo vsi starši radi svoje otroke, od posameznika pa je odvisno kako, na kakšen način to pokažemo. Koliko te ima oče rad najbolje vidiš ko si bolan, ko imaš nogo zvito ipd. Če ti za zvin ponudi ponucan Hansaplast, potem je tu res manj ljubezni kot do tebe čuti prijatelj, a vendarle, če te je pripravljen peljati na uregenco, pač oče ima v sebi tisti očetovski odnos do sina. Player to ti je isto kot tiste zavrte ženske o katerih smo pisali nekoč na forumu. Cel čas je zavrta, potem se pa naenkrat odpre samo ta pravi ji mora nekaj prišepnit. Mogoče pa tvoj oče potrebuje tvojo besedo, oziroma besede svojih sinov. Iščeš vzroke izključno v očetu, le ta pa se je pri tvojem 1. letu izogibal vzgoje kakršno ti je nudila mama. Mi ne bomo dali   sodbe, če je bila vzgoja tvoje mame pravilna ali napačna. A bržkone te je vzgojila kot  je sama najbolje obvladala, le to pa je še en razlog za še večji prepad med vami sinovi in očetom, saj  njen sistem vzgoje temelji na popolnoma drugih načelih kot je miselnost očeta.   Sicer pa, jaz malo težje rečem več kot do tu. Sam imam fantastične, najboljše starše na svetu, kot upam, da bom mojima otrokoma takšen vzor v bodoče.  Pač sem srečen, da sem si izbral takšno družino, ki me včasih celo razvaja, bolj malo zmerja, četudi zavozim 15 jurjev. ;D Verjetno mi paše to, da me starši podpirajo v vsem kar delam, kar sem delal, med drugim tudi  s tem pa se je med nami skovala tudi nit družinske ljubezni v pravem pomenu besede. Enako velja za sestro, le da ta čuti manj do očeta kot jaz, saj ji ni bil toliko naklonjen kot meni.  No vidiš, tudi moj oče ni brez napak. Andres

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by MIKE on 30.01.2002 at 09:05:02 Spregovori z njim in to čim prej. Daj mu vedeti, in to iskreno kaj čutiš do njega, povej mu svojo plat zgodbe, lahko mu tudi napišeš če te noče poslušati. Sam, ti sam moraš njemu odpustiti, ga sprejeti takega kot je. Verjemi edinole to lahko narediš. Spremeniti ga načeloma ne moreš. Lahko mu samo pokažeš svoj pravi obraz. In svoje mnenje. Je tvoj oče, in tega ni moč zanikati. Kaj veš kako življenjsko pot je imel, ima in bo še imel pred seboj. Predvsem ne sodi, ne primerjaj, ampak ga sprejmi takega kot je. In ne bodi z njim v prepiru. Jutri lahko tebe, ali njega vzame smrt in nerazčiščen odnos, obžalovanje, tisti večni ZAKAJ, pušča dolgo časa svojo sled.

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by titud on 30.01.2002 at 10:09:43 Kar se za nazaj tiče, je odnose zajebal oni in ne ti. Tle si nimaš kaj očitat. Če se tako rekoč od tvojega rojstva odreku tvojim potrebam prilagajat al pa vsaj tebe po svojih magari slabih vzorcih vzgajat, nisi ti nič ni kriv, čeprav mal dvomim, da je sta ble tvoja mama  pa tvoja tatstara mat tolk zrele, da vsaj posredno nista  s tebe obremenile. Zdaj jima to prav prav pride, hočta tud v teb eno slabo vest vzbudit, da bi svoje napake pri vgzoji pokrile. Vsaj mat bi se morala za fotra borit, ne pa tastari popustit. Zdaj se grejo ene igre, za katere je še prezgodaj, na konc si pa spet kao ti kriv. Ta stari se je šel odiseja, se kao kalil za očeta, ti pa si skor siguren imel enga nadomestka, enga mentorja, ki te je uvajal v tvoje lastno očetovstvo. Trenerja hokeja? Si čist normalno, morda mal bolj zgodaj, odarstu. Se ti je je morda celo začel zdet, da da tapravga fotra ne rabiš.  Si ga zavrnu, a zakaj potem tko trpiš, da si to naredu?Glej, po mojem mi nujno potrebujemo ene očetovske like, ki nas vodijo in nam dajejo eno modrost. Če jih nimamo, sta razum pa kakšna ideologija edina vodnika, na katero se lahko upremo v življenju. To je tud tvoj foter nekak čutu, ampak ti tega ni mogu dat, ker femisnistični tastari nista sprejeli njegove za naše čase preživele, tlačiteljske predstave o očetu. Zato je po mojem  ta čas, ko bi mogral teb bit foter, iskal svojo lastno pot do takega očeta. Niti ni važno, kako daleč je pri tem prišel. Kot rečeno, njegov problem, ne tvoj. Vzem ga torej kot lik, ne kot konkretno osebo. To je magla z drugimi besedami dobro zadel: [quote]...če hočeš  imeti dobrega očeta si ga najprej naslikaj v glavi potem pa dan za dnem hodi h temu očetu...odnos pa prilagodi, kot da je že vedno bil tak...   [/quote Se pa  to lahko greš šele pol, ko z nobeno zadevo ne foter ne mat ne tastara mat ne morejo več konkretno  posegat v tvoj real-lajf. Ko te nihče z nobeno materilano, čustveno ali kakšno drugo oblastniško močjo ne bo mogel več prisilit, da bi sprejel njegovo (po tvoje) zgrešeno predstavo o svoji očetvski vlogi v tvojem živlenju.  Takrat, ko bo foter zaštekov, da mora bit njegova fotrovska vloga popolnoma usklajena z likom očeta, kot ga ti dejansko rabiš, bo tud on začel uživat v tej vlogi. Bo za oba dobro, bo vsem  za nazaj odpupuščeno. Sej on te po mojem  podzavestno samo zarad tega (prezgodaj?) od doma podi... Glej, jest imam še živega  očeta, ki se je po svojih predstavah šel mojega fotra dvajset let, je bil non stop ob men pa nad mano. Ampak jest sem pol en oster konflikt z njim moral udart, sem pol še   več kot 10 let odisejade rabu, da sem ga v sebi uskladu z enmu likom fotra, ki sem si ga sam o očetovstvu ustvaru. Zdej se mi milo stori, ko ga vidim (res bolj redko), mu dam vedet, da je imel oz. ima eno vlogo v mojmu življenju, čeprav oba veva, da nima nobene moči, da bi lahko na moj življenje vplival in da je kot foter orenh al pa v celoti sfalil.

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by vida on 30.01.2002 at 10:40:47 ...te razumem. sedaj je čas, da kaj narediš. verjamem, da boš zmogel...potrebuješ veliko notranje moči in podpore. prav je, da si se oglasil ! ..predstavljaj si, da to kar doživljaš ti, je nekoč doživljal fotr, da on ni imel "foruma", kjer bi lahko povprašal za nasvet ...v svoji bolečini se je zaprl, ker je blo prehudo. sedaj nadaljuje z istimi vzorci, ker drugačnih ne pozna. poskusi se vživeti v to in mu odpuščaj ... zadeve se bodo počaso začele urejat ...

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by LittleStar on 30.01.2002 at 10:55:35 :) Zakon ste forumovci. Tolko nekega razumevanja. Kar nerodno mi je, ker prevečkrat mislim, da imam edina probleme z odpuščanjem staršem. NHL player: jaz sicer nisem sin - mam pa kaj fantovsega v sebi. ;). Moj oče je že med bolj ali manj odrešenimi dušami te zemeljskosti, in midva sva imela tud konstanten psihološki fight. Je bil ena močna karizmatična osebnost, jaz bi zdaj raje rekla, da je bil ena močno čustveno prizadeta osebnost (tudi zaradi zlorabe v otroštvu in pomanjkanja ljubezni). Meni pa zaradi neke svoje trmaste drže ni uspelo povedati in pokazati svojih pravih čustev in zamere ob občutku, da mu sploh ni mar zame. Težko je z takimi ljudmi, ki niso bili deležni čustvene topline in bližine. To sem z vseh vidikov izkusila in nadvse na svetu si želim, da sama ne bi tudi ostala/postala tako 'trda'. Zato si je treba priznat, če si žalosten zaradi hladnih odnosov. Misliš, da on ni? 100% je, ampak se ne zaveda, verjetno pa želi kar potlačit in odstranit ovire. Pomembno je samo, kakšen boš TI, kako boš ti zadevo vzel in našel neko pot vnaprej. Pomembno je biti resničen, se soočiti z občutki, ki se ti porajajo. Sprejeti jih. Samo če je človek takšen kot je, se lahko stvari udejanjajo tako kot se morajo. Pa navsezadnje - ljubezni se ne da izsiliti. Poiskati jo moraš v svojem srcu. In morda očetu celo dopustiti naj odigra svojo igro do konca, če želi. Saj veš, da ničesar ni razen ljubezni, le žal vidimo ne zmeraj, ker smo zaprti vase in nepozorni.   :)

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by vida on 30.01.2002 at 11:40:26 ..zvezdica, sama imam podobne izkušnje kot jih navajaš ti - izguba matere v zgodnjem otroštvu, boleče izkušnje iz odnosa z očetom ..upam, da mi boš oprostila moje "bodice" iz prejšnjih postov  ??? ...saj veš kako je s tem, v drugmu najdeš ravno tisto, kar nosiš v sebi in se ne znaš s tem soočit, sprejet ... ;)

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by LittleStar on 30.01.2002 at 11:47:08 A res? No vidiš, če bi prej to vedela... Res je dober občutek vedeti, da nismo edini v svojih začaranih krogih in tako sami na tem svetu. Nič ti nisem zamerila, Vida ;), pravzaprav sem celo imela tak občutek, da razumeš, pa tvoje bodice so čist simpatične.

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by vida on 30.01.2002 at 12:29:27 ..hvala ti.  :) lepo bi bilo, če bi se srečale. ali greš v soboto ?

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by LittleStar on 30.01.2002 at 12:48:19 ja ???

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by NHLplayer on 30.01.2002 at 16:25:02 taprvo res hvala za take socuitne odgovore in vse.. mav mi je pomagal, sam vseen ni neke energije notranje da bi biv jst tisti k bi zdej zacev prve korake delat... sej pr fotru se mi zdi da isto, u bistvu ne vem, al se hoce z mano pogovarjat al ne... comp: moj obcutk do oceta je tko spreminjajoc se, enkrat ga sovrazim, drugic mam ga rad, tretjic drugo.. se sam ne vem, kaksn odnos mam do njega.. cist neki cudnga.. ma nism jst kasn hokejist al pa kej, nickname izvira od drugod.. drgac pa spet - nezanimanje za sport podedovano po fotru in matki... :( ma ja problem je tut ker me ne podpirajo pr nobeni stvari za kar se zanimam, oz. me niso do nekega dogodka k se mi zdej ne da razlagat... drgac ste mi dal pametne odgovore, tutud, jst tut na tak nacin sm enkrat zacev razmisljat sej ne vem kaj bi povedov pa vprasov, k ste mi ze vse odgovoril...

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by comp on 30.01.2002 at 21:09:08 Quote: moj obcutk do oceta je tko spreminjajoc se, enkrat ga sovrazim, drugic mam ga rad, tretjic drugo.. se sam ne vem, kaksn odnos mam do njega.. cist neki cudnga.. Torej,kaj ti zdaj ostane. Zdaj samo prisluhni sebi in spoznaj,kaj je tisto,kar ti povzroča sovražne občutke in kaj je tisto,zaradi česar ga imaš rad. In tako boš vedel,kako graditi vajin odnos. Nič ni čudnga.V sebi čutiš,da ga imaš rad in ga potrebuješ,kot očeta.Vendar je na površini vse preveč raznih motenj,zato prisluhni svojim občutkom. Veliko sreče ! Ljubezen premaga vse  ;)

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by ana on 31.01.2002 at 07:58:09 kar se tiče tako zapletenih (zavoženih) odnosov, bi rekla iz lastnih izkušenj, da je zadeve veliko laže urejat, če si nekaj (ali pa kar veliko) časa prostorsko odmaknjen od bližnjih. Pa seveda materialno neodvisen od vseh. Seveda vem, da je neodvisnost zelo težko izvesti. Nikoli ni dobro, če na silo rinemo v človeka s pogovorom in razčiščevanjem, če on (še) ni pripravljen na ta korak. Oče je vse starejši in z upadanjem življenjske moči se mu bo sam po sebi začel spreminjati pogled na (vse)mogočnost njegovih, za njega pravilnih odločitev. Takrat bo bolj popustljiv in pripravljen poslušati in se pogovarjati. Do takrat pa ga imej zelo zelo rad v mislih, besedah in dejanjih (vendar ne pretiravaj ne v besedah in ne v dejanjih, ker te bo čudno gledal). Nisi edini, NHLplayer, ki trpi. On trpi še bolj, čeprav si ne prizna. Sedaj, ko si mlad, te tak odnos zelo obremenjuje. Vendar, če boš imel očeta rad in boš dopustil, da ima kot človek pravico biti tak kot je, ti bo laže. Tvoj oče se ni nič naučil iz odnosa do svojega očeta (oz. njegovega očeta do njega), ti pa imaš lepo priložnost učenja, kaj je prav in kaj ni. In da boš lahko svojim otrokom na osnovi lastnega spoznanja in vedenja dal kot oče veliko. Sem šla skozi take odnose. Pa še vedno niso v redu, a bistveno boljši kot so bili. Ne pričakujem, da bo kdajkoli kdo priznal, da je delal narobe, vesela bom, ko se bomo sprejemali takšne kot smo.

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by Susi13 on 01.02.2002 at 09:24:38 Enkrat sem nekje prebrala misel, ki je nekako taka: otrok, ki razmišlja drugače, kot njegovi starši, je naredil korak naprej - odrašča. (Če kdo ve, kako gre ta misel v originalu - vesela, če jo bo napisal-a!). Sicer ne vem, koliko je potrebno pudarjati, toda tako kot veliko drugih ljudi, imam tudi jaz neurejen odnos z očetom. OK, tudi z mamo si nisva ravno blizu, ampak, to je že druga tema. Zgodbica jaz in moj oče se začne z mojim spočetjem, ki je bilo napaka. Nadaljuje se s trenutkom, ko je oče izvedel, da sem punca - 2 punci, enega fanta je že imel in si je želel imeti 2 parčka. Ha, pa sem ga razočarala! Vmes manjka še del o teženju mami, naj gre splavit. OK, to se nahaja nekje v meni, nekako čutim, da je nek majhen vozliček v srcu še vedno prisoten, ampak zaenkrat še nisem prišla do tja. Da ne bom predolga: ko sem se začela ukvarjati z duhovnostjo (beri: začela sebe vleči iz meglice...) mi je bila prva stvar razčistiti s preteklostjo, potem pa sprejeti starše take, kakršni so. Težko razumljivo mi je bilo, na prvem mestu, kako je lahko moj oče tako slep, da se ne vidi. Da ne vidi, kaj počne sebi in drugim s svojim pretiranim pitjem. Halo??? mu ne bi pomagal... Itak pa nihče ni niti poskusil. Druga stvar je bila nenehno teženje zaradi takih in drugačnih stvari. Primer ali dva: proti koncu prvega letnika mi je zatežil, da me bo vrgel iz hiše oz. da bom morala plačevati najemnino za sobo, da bo zaklenil hladilnik, da niti do kruha ne bom imela dostopa,... Četudi je bila in je mama tista, ki je skrbela, da je hladilnik poln. Najbolj pa mi je šlo in mi še vedno gre na živce njegova obsedenost z denarjem. Moja draga sestrica živi doma, je poročena, tri punčke,... V "stari" hiši ima trgovino, za katero očetu, mami ne plačuje najemnine, temveč v zameno za to skrbi za hišo. Adaptacija tako in drugače. No, moj oče je prepričan, da ima moja sestrica hudo bogastvo skrito samo nebo zna kje. In to je edina stvar o kateri se je zmožen in pripravljen pogovarjati. Da se razumemo: kar sledi, nikomur ne priporočam, kajti to se mi zdi, da pride v poštev zgolj v primerih, ko ni druge poti. Jaz sem očeta nekako "vrgla" iz Življenja. Itak nikoli ni bil del le-tega, tako, da kake hude škode s tem ni bilo. Ja, sem poskusila prej. Skušala sem se pogovarjati z njim. Nekako najti stik. Mu prisluhniti. Mu dati vedeti, da sem tam. Da mi ni vseeno zanj. Želela sem, da bi začutil, da ga imam rada. Da ga sprejemam z vsemi napakami vred. Ni se izšlo tako, kot sem si želela. No, sedaj je situacija približno takale: zagledala in sprejela sem ga takega, kakršen je. Zavedam se, da ga imam rada. Če je kdaj oz. če bo kdaj potreboval pomoč, bom tam. Logično. Žal mi je le, ker nikoli ne bo čutil, kako lepo je nekomu reči, da ga imaš rad. Kako lepo je nekoga objeti. Ampak(!) verjamem v reinkarnacijo... ;) Tebi, hokejist, pa bi položila na srce sledeče: če ne boš poskusil, nikoli ne boš vedel... Poskusi sprejeti tako svoje starše kot staro mamo. Samo sprejeti! Brez obtoževanja. Mislili so, da delajo prav in dobro. Prilagajali so se.... vsak po svoje... Bodi jim hvaležen za vse tisto, kar so naredili zate. Ne odmisli bolečine, temveč jo sprejmi in jo spremeni v ljubezen. Prizadanejo nas itak lahko samo tisti, ki jih imamo radi... Predvsem pa bi te prosila, da jim oprostiš. Tako njim, kot sebi. Če si boš dovolil, boš uvidel, da v sebi nosiš polno občutkov krivde. Vedi, da si ti odgovoren le za svoja dejanja!!! Odgovoren si za svoje Življenje in svoj odnos do njega. No, pa še konec: v sebi razčisti. Najdi moč, pogum, ljubezen v sebi. Vem, da je težko, ker te nihče tega ni naučil... Verjamem pa, da lahko to storiš sam! Ko boš spremenil pri sebi, v svoji glavi, srcu odnos do situacije, boš reagiral na/do očeta drugače. Lažje se mu boš nasmehnil. Ne obsojaj ga... Tole je pa že skoraj roman! Evo, sedaj pa res nehujem... Upam, da nisem prenapihnila vsega. PS: Držim pesti!  ;)

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by NHLplayer on 20.02.2002 at 20:15:50 je prslo konco na boljs.. dons sva se pogovarjala celo uro.. o travi, alkoholu, nacrtih mojih za prihodnost in podobno... mi je pa se nekej reku, kar me je pretreslo: da mi tistga, kar sm mu reku, ne bo oprostu do smrti.. in da bo negativno zaznamovan najin odnos zarad tega, tud do smrti.. aja, reku sm mu enkrat prej, da bi blo boljs, da njega sploh ne bi blo.. ker vzgajov me itak ni... u bistvu, reku sm mu da bi jst raje vidu da bi biv on mrtev. opravicu se mu se nism za to, ceprav on pricakuje opravicilo.. ker sm mnenja, da se mi mora on najprej opravicit za vse tisto kar je zamocu, sele potem se mu bom jst... ali naj se mu opravicim jst prvi, dejte mi kej svetovat! dejte mi se kej pomagat, sej ste mi ze, sam rad bi se izboljsov odnos... peace

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by comp on 20.02.2002 at 20:33:40 Če bi rad izboljšal odnos,potem boš se moral najprej ti opravičiti. Ne samo zaradi fotra,ampak tudi zaradi tebe.Vsaka zamera ali podobno bo predvsem tebe žrla. Samo pogum in ne se obremenjevati s tem,če bo fotr sprejel ali ne. :)

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by Andres on 20.02.2002 at 20:42:00 Po moje sta tudi oba  trmasta. Povej mu, da si vsaj trmo po njemu podedoval.  Torej si njegov sin. Andres

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by gape on 21.02.2002 at 00:15:43 opraviči se ... dajaj dober zgled drugim ... boljšega kot ga daje (je dajal?) on ... ne morš zajebat ... pol boš pa vidu kako se bo reč odvijala ...

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by MIKE on 21.02.2002 at 08:46:43 Opraviči se mu in to odkrito skesano. Ne bodi trmast, ker spet delaš krog okrog sebe. Enostavno ti bo lažje in tako ga boš naučil, da se je treba v življenju tudi kdaj spustiti na kolena. Bodi mu ti zgled, naj vajin odnos postane prijateljski. lp MIKE

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by LittleStar on 21.02.2002 at 09:13:10 Q opravicu se mu se nism za to, ceprav on pricakuje opravicilo.. ker sm mnenja, da se mi mora on najprej opravicit za vse tisto kar je zamocu, sele potem se mu bom jst... Q Vsi ste napisali kao, naj se NHL player najprej opraviči. Ok, to bi naj bila neka modra poteza. Samo zakaj bi nekdo nekaj delal na silo, če ne čuti tako? Zato, ker je nekdo rekel, da je to prav? To je vendar potem zlagano. Je neko moralno ::) postopanje, zame bolj nemoralno. Skratka, sem za to, da je človek resničen v svojih dejanjih - in Boga prosim naj bo to z ljubeznijo v srcu. NHL player, praviš, da bi se ti naj on prvi opravičil za vse kar je zamočil. To je nesmiselno pričakovat. Kaj bi s tem dosegel? Bi imel zadoščenje? A lahko to kaj spremeni? Besed, ki so izrečene, itak ne more nič vzeti nazaj. In preteklosti ne moreš spremenit. Sprememba se zgodi, ko v srcu najdeš prostor za sočutje do očeta, do sebe. Takrat se začnejo zadeve spreminjati. Takrat je morda čas za iskren pogovor. Če on želi vztrajat pri zameri do konca življenja, pa naj. Bodi vsaj ti pameten. Ne moreš spremenit človeka, če se on sam tega ne želi, dopusti. Bodi takšen kot si. Pa vendar poskusi odpustit. Zavoljo sebe. Zamera sucks.

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by ana on 21.02.2002 at 09:18:53 moje mnenje: odkrito in skesano se lahko opravičiš le, če se počutiš odkrit in skesan. Ko bo tak čas prišel (in enkrat bo, ko še malo poštimata odnose z očetom), bo pravi čas. Ne prehitevat, ker če ni pravi čas, bo več škode kot koristi. Važen je pogovor. Skozi pogovor in potem v nočeh, ko premišljuješ in premišljuje oče o povedanem in stočiš kako solzico pa oče seveda tudi (saj tudi njemu ni lahko, kljub temu, da je to pot sam izbral), se stvari počasi čistijo. Kar je bilo zavoženo v več letih, desetletjih, se ne očisti v enem pogovoru. A pot je prava. hehe, smo dali skozi

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by ana on 21.02.2002 at 09:21:22 sorry, Zvezdica, nisem videla tvojega posta

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by LittleStar on 21.02.2002 at 09:33:08 ;D Priznam, malo sem pa se res čudla - sem si mislila: Ana je pa danes čist v formi :) not. Sva pač zelo podobnega mišljenja, pa je to fajn, da bo bolj držalo ;D.

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by gape on 21.02.2002 at 09:40:30 Q Vsi ste napisali kao, naj se NHL player najprej opraviči. Ok, to bi naj bila neka modra poteza. Samo zakaj bi nekdo nekaj delal na silo, če ne čuti tako? Zato, ker je nekdo rekel, da je to prav? Q tko je najlažje; opravičit - sprejet - odpustit use drugo je pretežko

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by LittleStar on 21.02.2002 at 09:42:50 Sori, ne razumem te, Gape. Men je najtežje odpustit, sprejet, vse ostalo mi je lažje. ???

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by gape on 21.02.2002 at 09:50:43 valjda da ne razumeš; kr trenirat začni; brez muje se še čevelj ne obuje. to je čist izi; vsakič k te nekdo pripravi do slabe misli, si rečeš, odpustim njemu k me je razpizdu in seb k sm popizdu. počas ti preide v kri in ... pa sej veš ... noben več te ne razpizdi ... si skoz v meditaciji ... nedelovanju

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by LittleStar on 21.02.2002 at 09:55:07 gape wrote on 21.02.2002 at 09:50:43: valjda da ne razumeš; kr trenirat začni; brez muje se še čevelj ne obuje. to je čist izi; vsakič k te nekdo pripravi do slabe misli, si rečeš, odpustim njemu k me je razpizdu in seb k sm popizdu. počas ti preide v kri in ... pa sej veš ... noben več te ne razpizdi ... si skoz v meditaciji ... nedelovanju Ok, prva vaja: odpušam Gapeu, ker me ne razume in sebi, ker ne razumem njega. In posebej prosim za odpuščanje za tisti njegov: Valjda, da ne razumeš. :)

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by gape on 21.02.2002 at 10:28:09 no vidš sej gre; vaja dela mojstra  ;D  :-*

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by NHLplayer on 21.02.2002 at 21:32:40 ej to je neverjetno, kako se vi, ki mi sploh ne poznate, poglobite v moj problem in ga skusate resit.. ko bi vam le jst mogu kako pomagat, sicer pa enkrat bom tut jst mav duhovno odrastu pa bom kasne nasvete deliv.. toda pomoje ne vam, kasni mlajsi generaciji... sicer pa jutr je nov dan in prloznost, da zboljsam odnos.. fotr pricakuje, da bom jst gradiv odnos, ker naj bi ga jst zajebov, toda resnica je drugacna.. vseen pa bom jst tist, k bo prve koraku delov.. ta forum je nabolj qlski pa clovekobljubn in vse

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by LittleStar on 21.02.2002 at 21:47:00 Ej, David, sori, da sem te takole osebno in to.., ampak - can't you see - če nam pa pomagaš!!! Vsaj meni... da lahko pomagam..., sebi, tebi, še komu, s tem, ko začutim vzgib in sem... :)

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by MIKE on 22.02.2002 at 08:38:13 NHL- tko kot je rekla Zvezdica, se priblizno strinjam. Dodal bi se to. Ne sprasuj se komu in kdaj bos pomagal, bo prislo samo od sebe. In ravno tako bos najboljse deloval. Tukaj smo, si, so, da si pomagamo, svetujemo, odpiramo oci in vrata, v pot resnice in ljubezni. Vsak po svoje, po svojih moznostih razumevanja tako ali drugace. Zavedaj se da si eden izmed nas, nam enak. lp MIKE

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by ana on 27.02.2002 at 08:32:40 mogoče še tale moj utrinek: v nedeljo sem peljala mlajša dva k mojim staršem na počitnice (imajo kmetijo). Sedaj smo s starši na takem nivoju, da celo v miru spijemo kavo (nisem imela lahkega otroštva, k čemur je pripomogla tudi moja mnogo preveč občutljiva narava), in da starša vsaj tiste pol ure, ko sem na obisku jaz, ne izvajata besednih dvobojev. Zaradi svojega mišljenja sem bila vedno na tapeti kot črna ovca, in ko sem se pred petimi leti odločila za ločitev, ni dosti manjkalo, da me mama ni prebutala, kar je tako z užitkom počela do mojega devetnajstega leta, do poroke. Po mnogih letih je nekoč priznala sama od sebe, da ni prenašala moje drugačnosti (kar sem jaz sprejela kot opravičilo in ji v trenutku odpustila). Zadnji dve, tri leta z mamo rečeva tudi kaj o duhovnosti, upošteva to, da kvalitetno in z vso odgovornostjo skrbim za svoj naraščaj, in celo kako knjigo na temo duhovnosti, kot je npr. V objemu svetlobe, ji lahko podtaknem. Pač na nivoju, ki ga ona lahko zdaj sprejme. No, in v nedeljo spet sedimo pri kofetu in začne ata razlagati, da je bral nekaj o reinkarnaciji in teh zadevah, in da je bral na to temo nekaj o tisti klonirani ovci Dolly itd... mirno sem ga poslušala in nisem niti pikico namignila, kako se je on delal norca iz teh stvari, sprejela sem njegove  besede na tak način, kot bi se o duhovnosti midva zgovarjala vsak dan eto, moj ata je po mnogih letih, brez krega, brez nepotrebnih besed, sprejel mene tako kot sem. Komu to največ pomaga? Njemu, seveda. Meni tudi. Hvala, starši. Če ne bi bilo vas z vašimi napakami, ne bi bila to, kar sem. Rada se imam, in vem, da ste za to zaslužni tudi vi.

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by comp on 27.02.2002 at 22:29:26 Quote: Zaradi svojega mišljenja sem bila vedno na tapeti kot črna ovca, Mislim,da smo vsi nekako to mogli dati skozi. Starši so pač navajeni na svoj način razmišljanja.In če je otrok "samosvoj" in razmišlja drugače,potem to na nek način ogroža starše in njihove teorije na katerih temelji njihov jaz. To ne pomeni,da sem jaz slab in tudi njihovo obsojanje ni namenjeno direktno meni,ampak je to le znak njihovega strahu,saj se njihov jaz bori. Ljudje še zaenkrat ne razločijo med psihološko smrtjo  in fizično smrtjo,saj se za neko idejo borijo,kot za svoje življenje. Seveda pa,čez čas vseeno starši sprejmejo neko drugačnost,ko se ego neha boriti spet vlada ljubezen.

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by Andres on 28.02.2002 at 00:22:56 Kva nas je velik črnih ovc tule.   Jaz sem tudi že celo življenje črna ovca.  Nasplošno, ne le v družini tako kot ti Ana. Andres

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by ana on 28.02.2002 at 07:28:44 comp Q je to le znak njihovega strahu,saj se njihov jaz bori. Q to je to, ja, z napadi v bistvu branijo sebe. Kdor tako močno zahteva od drugih, da se prilagodijo njegovemu mišljenju, je notranje zelo šibek in nesamozavesten. In seveda, grozno trpi. Kako bi bil tak človek potem vreden obsojanja?

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by MIKE on 28.02.2002 at 09:08:26 Ma nismo mi črne ovce. Mi smo PLATINE, iz pesmi Sidarte. Če jo ne poznate si jo zavrtite. :)))) lp MIKE

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by winstrol on 25.03.2002 at 18:15:23 @ana kaj pa vem...srečna zakonca sta osnova za srečno družino, mislim da to vsi dobro vemo. Srečna sta pa lahko samo, če se znata en drugemu po potrebi prilagajat - tu gre za razumevanje in strpnost in LJUBEZEN...če ti to rata pri partnerju ti bo ratalo tud pri otroku (seveda partnerske ljubezni ne mores primerjat s ljubeznijo do otroka...). Bistveno kar hočem povedat je: če si se sposoben prilagodit možu/ženi in ga v resnici RAZUMET, si tega sposoben tudi pri otroku. Če pa nisi sposoben razumet pa moreš met kakšno drugo kvaliteto, ki jo bo znal cenit vsekakor pa razumevanja in ljubezni ni možno zamenjat z ničemer drugim na svetu. To je še en dokaz več, da ni vseeno v kakšni družini živiš.

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by ana on 26.03.2002 at 10:49:40 winstrol, tako kot ti razmišljaš (seveda drugi tudi),  razmišljamo danes. V okolju, kjer sem zrasla gor, je bilo sramotno pokazati naklonjenost komurkoli, kaj šele ljubezen. Vem, kako se to čudno sliši, a življenje zna biti zelo pestro. Ne bi več o tem.

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by Miška on 27.04.2002 at 21:19:03 Večer. Spet eden tistih mirnih trenutkov, ko po končanem dnevu lahko posvetim nekaj časa sama sebi. Da se posvetim tistim stvarem, ki me zanimajo zaradi mene same. Uh, kako paše! Po napornem dnevu, ko skačeš sem in tja, nekaj sebe pustiš tu, nekaj ti vzamejo tam – končno sama s seboj. Mir, tišina in jaz. Sedem za računalnik. Samodejno mi prsti drsijo po tipkovnici in pomagajo očem, ki na ekranu poiščejo www.gape.org. Iščem temo, o kateri se želim danes pogovarjati sama s seboj. Prebrati odgovore in komentarje. V vsakem izmed njih je skrit nek pomen, ki ga lahko prepoznaš ali pa ne. Oči se ustavijo. Topic: Odnos fotr – jaz. Preberem post. Uf, kakšno težo začutim! In grem brat komentarjev gape-ovcev, tako  jim pravim jaz: … zato s fotrom skleni premirje in mu bodi sin… … zato ti samo dajaj svojo ljubezen in nikoli ne zahtevaj povračila… … mogoče pa oče potrebuje tvojo besedo, oziroma besede svojih sinov… … spregovori z njim in to čimprej… … jutri lahko tebe ali njega vzame smrt in nerazčiščen odnos, obžalovanje, tisti večni ZAKAJ pušča dolgo časa svojo sled… … te razumem. Sedaj je čas, da kaj narediš… Med temi mislimi se nahajajo misli, s katerimi se popolnoma strinjam in so balzam tudi za mojo dušo. Oči obrnejo pogled stran od ekrana in se ustavijo na neki točki, ki je pravzaprav niti ne vidim. In niti ni pomembno. Odmislim svet, odmislim realnost in si prisluhnem. Vse te trditve se mi v mislih še enkrat odvrtijo. Zakaj? Zakaj se z njimi ne strinjam? Pritiskajo na avtorja teme in njemu nalagajo odgovornost, da mora on nekaj storiti, da je on tisti, ki mora poskrbeti za boljši odnos.

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by Miška on 27.04.2002 at 21:19:57 Nak, s tem se ne strinjam. Njegova naloga je najprej prepoznati tiste svoje točke, ki tako zelo bolijo v odnosu z očetom in ugotoviti, zakaj tako bolijo. Najprej jih mora ugotoviti na razumski podlagi in jih sprejeti, potem mora čez tisti rano nalepiti »razumski« obliž. Aha, če poznaš razloge, zaradi katerih je tvoj oče tak, kakršen je in tebe boli ta njegov odnos, potem je bolečina manjša. In ob vsakem naslednjem stiku, ko oče ponovno pritisne na rano, se ustaviš in pomisliš – aha, to je zato in zato. In bolečina je manjša. Ni pa še izginila! In verjetno tudi nikoli ne bo! Lahko pa jo zmanjšaš na minimum tako, da razumsko razlago dopolniš s čustveno razlago. Tisti obliž, ki si ga nalepil na rano z razumom, je potrebno pritrditi še s čustvi. To pomeni, da moraš sam v sebi sprejeti odnos svojega očeta do tebe. Ta pot je veliko daljša. Začneš jo že s tem, ko razumeš, zakaj so tvoji starši tebe vzgajali tako, kot so pač te. Stvar je v tem, da se zavedaš, da so tvoji starši ravnali tako, kot so oni smatrali, da je za njihovega otroka najbolje. Tako so bili oni naučeni in vzorce, katere so jim vtisnili njihovi starši, vtiskujejo v svoje otroke. Take ali drugačne. Vzorci se vtiskujejo v podzavest otrok, zato se jih otroci ne zavedajo. Pač pa z njimi rastejo in ko odrastejo, obstajata dve možnosti. Prva je ta, da se s tem ne ukvarjajo, da ostanejo taki, kot so, s svojimi vrednotami in svojimi cilji v življenju, živijo tako, imajo svoje otroke, ki jim vtiskujejo popolnoma iste vzorce, ki so jih njihovi starši vtisnili vanje in krog se sklene in ponovno obrne. Druga možnost pa je, da iz nekega razloga stopijo na drugačno pot, začnejo prepoznavati in iskati. Odprejo vrata v popolnoma drug svet. Svet, ki jim da možnost da poiščejo sami sebe, se vzljubijo in na ta način lahko dajo nesebično ljubezen. Svojemu partnerju, svojim otrokom, svojim prijateljem, znancem, sodelavcem, ali pa beraču, ki ga srečajo na cesti. In ker so lahko dali nesebično ljubezen, so zato bogatejši. Ups, zdajle sem zašla, se vračam na tisto rano iz otroštva, ki se jo trudiš zapreti. Rana je nekako zaprta takrat, ko razumeš, verjameš in dojameš, da so ti vedenjski vzorci, ki so jih tvoji starši vtiskovali vate vso tvoje otroštvo, vso tvojo mladost pač vzorci, kakršnih so bili naučeni. Žal se nikoli niso vprašali, ali je to za mojega otroka dobro, ali ne. Te vedenjske vzorce so vanje vtisnili njihovi starši, njihovim staršem njihovi starši itd., itd. Tako so torej tvoji starši delali tako, kot so najbolje znali. In zato niso nič krivi in zato jim moraš oprostiti! Ni tvoj oče kriv za hladen odnos do tebe, kriv je njegov oče, ker je bil hladen do njega in spet naprej ali nazaj po družinskem drevesu. Tvoj oče torej ni kriv, zato mu moraš oprostiti. Ampak globoko sam v sebi moraš biti tega sposoben. In če dosežeš to stopnjo, jim lahko oprostiš in nekje iz globine morja potegneš biser odpuščanja. Takrat je tvoja rana zaprta in šele takrat pojdi v miru k svojemu očetu. Šele takrat boš lahko mirno govoril z njim in šele takrat lahko pomiriš svoj odnos do njega. Ti. On bo pač ostal tak, kakršen je bil celo življenje in ne pričakuj, da se bo spremenil! Ni bil sposoben prepoznati darila, ki si mu ga želel dati, ni bil sposoben soočiti se z njegovo bolečino! In ne zahtevaj tega od njega! Če boš razčistil s svojo bolečino, oprostil in odpustil svojemu očetu, potem bo tvoja duša mirna in tvoja pot domov lahka. Ti si odgovoren za svoje življenje! Ti se odločaš, ali boš na križišču zavil desno ali levo! In dokler ni mirnosti v tvoji odločitvi, da se soočiš z očetom, potem bi ti jaz rekla – ne soočaj se z njim! Ne meči svojih biserov očetu, ker jih ne prepozna in ker se ne zaveda njihove vrednosti!

Title: Re: odnos fotr - jaz Post by samonekdo on 27.04.2002 at 21:56:21 No, eto, bom pa še jaz napisala. Le sam boš lahko vedel, kaj, kdaj, kako je najbolje reči, narediti. Lahko ti namignemo, ampak ne zanesi se na te besede. Samo besede so. Ne poznamo tebe, in še bolj točno, ne poznamo tvojega očeta, tvojih staršev, razmer doma. Ja? Ne bodi razočaran, če ne bo pravega učinka. Sicer pa ena pesem pravi: Dom, nič ni kot dom, nič ni kot prelepi dom... Potrudi se zanj.

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.